Ravnatelj pod določenimi pogoji lahko odgovarja tudi za prekršek. V skladu z 6. členom Zakona o prekrških (ZP-1) je prekršek dejanje, ki pomeni kršitev zakona uredbe vlade, odloka samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. Prekršek je tako protipravno ravnanje, ki pa ne dosega takšne stopnje družbene nevarnosti kot kaznivo dejanje, zato je zanj predpisana blažja sankcija in drugačen postopek uveljavljanja odgovornosti.
Za razliko od kaznivih dejanj, ki so vsa opredeljena v enem zakonu (to je KZ-1), so prekrški opredeljeni v več predpisih, in sicer je praviloma v vsakem zakonu, ki določa dolžnosti šole oziroma vrtca ali ravnatelja, na koncu zakona navedene kršitve dolžnosti, ki predstavljajo prekršek in kakšna je sankcija za posamezni prekršek za šolo in odgovorno osebo šole oziroma vrtca.
Za prekršek je odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom, predpis o prekršku pa lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom (9. člen ZP-1). Za razliko od kaznivih dejanj, kjer je v primerih, določenih z zakonom, storilec lahko odgovoren tudi za poskus, storilec prekrška ni odgovoren za poskus prekrška.
Tudi za prekršek tako veljajo podobne predpostavke kot za kaznivo dejanje, torej storilec mora storiti protipravno dejanje, ki ga predpis določa kot prekršek in v zvezi s tem prekrškom mora biti podana krivda storilca.
8. člen zakona o prekrških določa, da če ni v tem zakonu določeno drugače, se v postopku o prekrških smiselno uporabljajo določbe KZ-1 glede silobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske pravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja.
Za kršitev obveznosti, ki jih predpisi nalagajo šoli so praviloma določene denarne kazni in to tako za šolo kakor tudi za odgovorno osebo šole oziroma vrtca, torej za ravnatelja.
O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča.
Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzor nad izvrševanje zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Prekrškovne organe tako vedno določa tisti predpis, v katerem so prekrški tudi določeni. O prekrških se praviloma odloča po tako imenovanem hitrem postopku, kjer vodi postopek in sprejme odločitev prekrškovni organ sam1. Pri hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače.
Ravnatelj kot odgovorna oseba odgovarja za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katerega je pooblaščen pri pravni osebi. Za obstoj odgovornosti za prekršek je pomembno, da je ravnatelj kot odgovorna oseba kakor koli (npr. na podlagi zakona, drugih predpisov, aktov o ustanovitvi, delovnega prava, osebnih pooblastil, posebnih pogodb, itd.) pooblaščen za opravljanje določenega dela ali pa je odgovoren za nadzor.
Izraz odgovorna oseba pa se ne nanaša zgolj na ravnatelja, ampak vsakega, ki je pooblaščen za določeno delo znotraj pravne osebe.
Odgovorna oseba je odgovorna za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku oziroma posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, pri državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
V drugem odstavku 15. člena ZP-1 je določeno, da je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, če:
Odgovornost odgovorne osebe ne preneha zaradi tega, ker ji je prenehalo delovno razmerje v pravni osebi, pri samostojnem podjetniku posamezniku oziroma pri posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ali ker je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, prenehal obstajati.
Zakon tako ureja storitev prekrška odgovorne osebe z lastnim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva gre za poseben primer nepravega opustitvenega dejanja, ki je v tem, da odgovorna oseba stori prekršek tudi takrat, ko zaradi opuščanja dolžnega nadzorstva ni preprečila kršitve predpisa, ki je določen kot prekršek. Pri tem je vseeno, kako je prišlo do kršitve, odločilno je, da odgovorna oseba ni izpolnila dolžnosti glede nadzora nad drugo osebo. Če neka druga oseba (in ne ravnatelj) stori prekršek pri pravni osebi, je treba preveriti, če je ravnatelj s svojim nadzorstvom lahko preprečil izvršitev prekrška in če je storila, kar bi ob dolžni skrbnosti morala storiti, da do prekrška ne bi prišlo.
Ravnatelj je sicer odgovoren za zakonitost poslovanja šole oziroma vrtca, vendar ne more prekrškovno odgovarjati za dejanja vseh zaposlenih. Če je ravnatelj organiziral delovni proces tako, da do prekrškov ne bi prihajalo, pa zaradi neskrbnega ravnanja določenega delavca, ki je odgovoren za določeno področje, pride do prekrška na tem področju, odgovornost ravnatelja za prekršek ni podana.
V praksi prekrškovnih organov lahko opazimo, da ti najpogosteje kot odgovorne osebe bremenijo ravno ravnatelje. V teh primerih se lahko ravnatelji branijo s tem, da so s pogodbo o zaposlitvi ali drugačnim pravnim poslom (npr. pogodbo o delu ali drugim internim aktom) prenesli pristojnost in odgovornost v zvezi z določenim delovnim področjem na drugo osebo. Če npr. zunanji čistilni servis neustrezno čisti prostore, za to ne more biti odgovoren ravnatelj šole oziroma vrtca, saj je ta odgovornost za čiščenje prenesel na drugo osebo. Navedeno seveda velja, če niso obstajali vzroki za to, da bi ravnatelj ob dolžni skrbnosti lahko ugotovil nepravilnosti.
Absolutnega odgovora v tej zvezi tako ni, vendar vseeno velja temeljno pravilo: ravnatelj ne bo odgovarjal tedaj, če je ustrezno organiziral delovni proces in z ustrezno skrbnostjo izvajal nadzor, pa je do prekrška šole oziroma vrtca vseeno prišlo. Ravnatelj kot odgovorna oseba namreč ne odgovarja po načelih objektivne odgovornosti, ampak v zvezi s storjenim prekrškom mora obstajati neka kršitev njegove dolžne skrbnosti.
Odgovornost odgovorne osebe ne preneha zaradi tega, ker ji je prenehalo delovno razmerje v pravni osebi ali ker je pravna oseba prenehala obstajati. Za odgovornost je odločilno, da je pooblastilo oziroma odgovornost za določeno delovno področje obstajalo v času storitve prekrška; če bi pooblastilo prenehalo še pred storitvijo prekrška, ne bi bilo podlage za uporabo pojma odgovorne osebe, če pa bi prenehalo po storitvi prekrška, pa to ne izključuje odgovornosti, ne glede na to, kako je pooblastilo prenehalo (ali s prenehanjem delovnega razmerja, s preklicem pooblastila, premestitvijo ali s prenehanjem pooblastiteljeve dejavnosti).
Vse povedano o odgovornosti ravnatelja, kot poslovodnega organa, velja tudi za direktorja vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki imajo organizacijske enote, ki jih vodijo ravnatelji, ki so le pedagoški vodje.
1 Izjeme od hitrega postopka so predpisane v 2. odstavku 52. člena ZP-1.