Uvodne misli

Ravnatelj kot poslovodni in pedagoški vodja šole skrbi za nemoteno delovanje vseh podsistemov, ki zagotavljajo čim uspešnejše učenje učencev na šoli in poučevanje. Naloge mu okvirno v največji meri opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

[2]

Raznolikost delovnih nalog mu nalaga obveznost, da uresničevanje le-teh tudi ustrezno (neposredno, posredno) spremlja. Naj povzamem le nekaj področij spremljanja, ki izhajajo iz zahtev 49. člena ZOFVI:

• organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, pripravlja programe razvoja, vodi delovanje strokovnih organov na šoli,[3]
• spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in organizira mentorstvo za pripravnike,[4]
• prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,[5]
• spremlja delo svetovalne službe,[6]
• skrbi za kakovostne stike s starši,[7]
• zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,[8]
• je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca,[9]
• skrbi za zakonito finančno poslovanje itd.

Za izvajanje posameznih področij in nalog ima ravnatelj (vsaj v večjih zavodih) tudi pomočnike ravnatelja, vodje enot, vodje aktivov, vodjo prehrane (če je kuhinja organizirana na šoli in v okviru šole), računovodjo, tajnico itd. Če temu osebju ustrezno porazdeli (delegira) nekatere naloge in uresničevanje le-teh spremlja zgolj posredno, se sam nekoliko razbremeni. Tako se lahko bolj angažira pri osrednji nalogi, zaradi katere šola sploh obstaja: učenju in poučevanju ter njunemu kakovostnemu spremljanju in razvoju (hospitacije).

Ravnatelj in učenje učencev