Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel dopis, v katerem prosilec pojasnjuje, da naj bi dijak šole večkrat vztrajno klical in pisal SMS-e zaposlenemu profesorju na njegovo zasebno telefonsko številko, ki jo profesor sicer uporablja za izven šolsko dejavnost. Dijak naj bi ga v SMS spraševal zadeve, ki so vezane na šolo in šolske obveznosti. Glede na to, da ima profesor občutek nelagodja in nadlegovanja, prosilca zanima, kaj lahko v povezavi s tem stori?

***

IP uvodoma pojasnjuje, da je skladno z ZInfP pristojen za dve temeljni področji, to sta varstvo osebnih podatkov ter dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi 2. člena ZInfP so pristojnosti IP, da:

• odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja; v okviru postopka na drugi stopnji je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
• izvršuje inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije ter opravlja druge naloge, ki jih določajo ti predpisi;
• odloča o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede njegove pravice do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
• kot prekrškovni organ nadzoruje izvajanje ZInfP, Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v okviru pritožbenega postopka in Zakona o varstvu osebnih podatkov (2. člen ZInfP in 32. člen ZDIJZ).

Upoštevaje navedeno izhaja, da IP ni pristojen za opredeljevanje do zadev, ki se nanašajo na zatrjevano nadlegovanje ter nezaželeno komunikacijo med dvema fizičnima osebama. Zgolj teoretično (a vendar iz opisa teh navedb tako ravnanje ne izhaja) bi lahko v primeru (i) ponavljajoče (frekventne), (ii) vsiljive (z vidika oškodovanega nezaželene) in (iii) komunikacije, ki pri oškodovancu povzroči prestrašenost ali ogroženost, lahko šlo pri nezaželeni komunikaciji ter nadlegovanju za storitev kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika[1]. Dobrini, ki ju varuje ta kazenska norma, sta posameznikova zasebnost in njegovo osebno dostojanstvo. Pregon za kaznivo dejanje zalezovanja se začne na predlog pri pristojnem državnem tožilstvu oz. na Policiji RS.

Glede na to, da je ena izmed temeljnih dejavnosti javnih izobraževalnih zavodov poleg izobraževanja tudi vzgoja otrok, IP v zvezi z opisano situacijo predlaga, da šola svoje napore za reševanje problema osredotoči na izobraževanje in vzgojo dijakov o pravilih spoštljive komunikacije in preprečevanja nadlegovanja (tako fizičnega nadlegovanja kot nadlegovanja s pomočjo IKT sredstev) med vrstniki in s šolskimi delavci. Isti namen (preprečevanje nezaželene komunikacije dijaka s profesorjem) bi najverjetneje lahko dosegli z vzgojo ali pogovorom z dijakom oz. starši, blokiranjem klicateljeve telefonske številke, omogočanjem vzporednih načinov komunikacije dijakov s profesorjem o šolskih zadevah, pogovornimi urami itd.

Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.