Informacijski pooblaščenec (IP) je prejel dopis, v katerem prosilec pojasnjuje, da so zaposleni v javni ustanovi  od vodstva prejeli obvestilo, da se bo zaradi izplačila redne delovne uspešnosti točkovalo delavce glede na različne kriterije dela (npr. znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, itd.). Vodstvo je zaposlene obvestilo, da se bo vsota točk posameznega delavca, ki bo dosegel nadpovprečne delovne rezultate, v duhu transparentnosti tudi objavila. Prosilec sprašuje, ali je takšna objava po Splošni uredbi dovoljena.

Na podlagi informacij IP posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Obdelava osebnih podatkov je skladno s 6. členom Splošne uredbe zakonita le v naslednjih primerih:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru, ki ga prosilec opisuje, je pomembna okoliščina, da so zaposleni javni uslužbenci. Glede na to dejstvo IP lahko poda splošno pojasnilo v zvezi z dosedanjo prakso v zvezi z razkritjem letne ocene delovne uspešnosti javnih uslužbencev. Iz prakse IP izhaja (glej npr. odločbo št. 090-216/2011/4, z dne 11.11.2011, dostopna na: https://www.ip-rs.si/ijz/samo-petancic-novinar-dela-mestna-obcina-ljubljana-1542/), da končne ocene delovne uspešnosti javnih uslužbencev predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Podlaga za razkritje osebnih podatkov javnosti je 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe izhaja, da so osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, prosto dostopne informacije javnega značaja. Iz prakse IP pa izhaja, da so letne ocene javnih uslužbencev – končne ocene, ne pa tudi obrazložitev razlogov – podatki v »zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev«. Pri tem je treba poudariti oziroma opozoriti tudi na določbo 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s sprem. in dop.), ki v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Obenem naj omenimo še določbo 33. člena Kolektivne pogodbe (Uradni list RS, št. 57/08, s sprem. in dop.), ki določa: »Vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.«

Prosilec sicer navaja, da ne gre za končno letno oceno delovne uspešnosti, ki se podeljuje z namenom napredovanja, ampak zaradi izplačevanja dodatka za delovno uspešnost. Glede na to, da o takšni situaciji IP na področju dostopa do informacij javnega značaja še nima prakse, ki bi jo lahko šteli kot splošno prakso glede pravnih podlag, mora upravljavec osebnih podatkov sam presoditi (in na koncu prevzeti tudi odgovornost za svojo odločitev), ali gre pri konkretnih podatkih za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP vam tega odgovora v mnenju žal ne more podati, saj je po eni strani na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ in ne sme prejudicirati svojih odločitev v morebitnih pritožbenih postopkih, po drugi strani pa je v sámo Splošno uredbo vpeljano načelo odgovornosti, iz katerega med drugim izhaja, da je upravljavec tisti, ki mora presoditi, ali ima za obdelavo osebnih podatkov podano ustrezno pravno podlago.

V kolikor gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in torej za prosto dostopne informacije javnega značaja, se s takšnimi osebnimi podatki lahko seznani vsakdo in se jih lahko tudi javno objavi. Iz vašega sporočila sicer ne izhaja, kakšna vrsta objave je mišljena, vsekakor opozarjamo, da če bi se podatke objavilo na svetovnem spletu, gre pri tem za relativno visoko stopnjo posega v zasebnost posameznika. Pred vsako obdelavo osebnih podatkov je treba pomisliti, kako bi zadostili namenu obdelave na način, ki bi v čim manjšem obsegu posegal v pravico posameznika do zasebnosti. Možna je denimo tudi objava na internih spletnih straneh, posredovanje informacije zaposlenim po e-pošti, objava na oglasni deski ipd. Nenazadnje tudi Kolektivna pogodba za javni sektor določa, da se vsota točk javnega uslužbenca, ki je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.