Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel zaprosilo za mnenje glede ustreznosti ravnanja inšpekcijskega organa.

*****

Na podlagi informacij IP v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posreduje neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem.

ZOFVI v drugem odstavku 107.a člena določa, da kazensko ovadbo, ki jo sestavi policija, ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, policija pošlje tudi Inšpekciji za šolstvo, če so podani razlogi za sum, da je zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena. Pristojen inšpektor za šolstvo v skladu z Zakonom o šolski inšpekciji lahko izreče delavcu suspenz, če za to obstojijo z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo, predpisani pogoji, in sicer najdlje za čas poteka kazenskega postopka. O suspenzu mora biti obveščen tudi vzgojno-izobraževalni zavod, v katerem je zaposlen oziroma opravlja delo posameznik, ki mu je izrečen suspenz.

Šolska inšpekcija je dolžna ovadbo ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe obravnavati kot interno gradivo, ki se ga po prenehanju suspenza oziroma odločitvi, da se suspenz ne uvede, uniči.

Za dopustnost posredovanja kazenske ovadbe vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je zaposlen oziroma opravlja delo posameznik, zoper katerega je vložena kazenska ovadba, bi morala obstajati jasna in izrecna zakonska podlaga, ki bi določila, da je obdelava konkretnih osebnih podatkov za tak namen dopustna.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma splošno poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega ravnanja, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave RS za upravne organe, 125. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP tako splošno pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP pojasnjuje, da Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOFVI) v drugem odstavku 107.a člena določa, da kazensko ovadbo, ki jo sestavi policija, ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, policija pošlje tudi Inšpekciji za šolstvo, če so podani razlogi za sum, da je zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena. Pristojen inšpektor za šolstvo v skladu z Zakonom o šolski inšpekciji lahko izreče delavcu suspenz, če za to obstojijo z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo, predpisani pogoji in sicer najdlje za čas poteka kazenskega postopka. O suspenzu mora biti že po naravi stvari obveščen tudi vzgojno-izobraževalni zavod, v katerem je zaposlen oziroma opravlja delo posameznik, ki mu je izrečen suspenz. Šolska inšpekcija je dolžna ovadbo ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe obravnavati kot interno gradivo, ki se ga po prenehanju suspenza oziroma odločitvi, da se suspenz ne uvede, uniči.

Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI; Uradni list RS, št.114/05 – UPB) v 16. členu med drugim določa, da lahko inšpektor ob izreku suspenza predlaga tudi uvedbo disciplinskega postopka oziroma razrešitev funkcije ter predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali prijavi kaznivo dejanje. Prav tako je določeno, da o suspenzu inšpektor lahko odloči ustno. Inšpektor mora izdati pisno odločbo v osmih dneh od izreka suspenza. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. V času suspenza gredo delavcu, ravnatelju oziroma direktorju, pomočniku, vodji enote ali podružnice enake pravice kot delavcu, ki je v skladu z delovno zakonodajo odstranjen z dela.

Nadalje ZOFVI v tretjem odstavku 107.a člena določa, da sodišče vroči pravnomočno sodno odločbo, s katero je ugotovljen obstoj kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo. Odločba se osebno vroči poslovodnemu organu zavoda, če je obsojena oseba, ki opravlja poslovodno funkcijo, pa predsedniku sveta zavoda. Osebe, ki se seznanijo s sodno odločbo, so dolžne varovati tajnost osebnih podatkov žrtve kaznivega dejanja in drugih posameznikov, ki niso pravnomočno obsojeni, ki so razvidni iz odločbe.

Iz navedenih določb ZOFVI tako izhaja, da policija kazensko ovadbo ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe pošlje tudi Inšpekciji za šolstvo, če so podani razlogi za sum, da je zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka 107.a člena ZOFVI (naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti oziroma kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost). Šolska inšpekcija je dolžna kazensko ovadbo ter poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe obravnavati kot interno gradivo, ki se ga po prenehanju suspenza oziroma odločitvi, da se suspenz ne uvede, uniči. Iz navedenih določb ZOFVI torej ne izhaja pravna podlaga za posredovanje kazenske ovadbe vzgojno-izobraževalnemu zavodu (v konkretnem primer šoli), v katerem je zaposlen oziroma opravlja delo posameznik, zoper katerega je vložena kazenska ovadba. Nasprotno pa 107.a člen ZOFVI daje takšno pravno podlago v primeru ugotovitve obstoja kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena s pravnomočno sodno odločbo, saj se v takem primeru takšna odločba vroči vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo.

IP tako ni znana pravna podlaga za v vašem zaprosilu za mnenje opisano obdelavo osebnih podatkov (v konkretnem primeru o podani kazenski ovadbi). Gre torej za pravno podlago, ki bi dovoljevala posredovanje kazenske ovadbe vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je zaposlen oziroma opravlja delo posameznik, zoper katerega je vložena kazenska ovadba, za namen (morebitne) uvedbe disciplinskega postopka ali postopka izredne odpovedi delovnega razmerja. Obstajati bi namreč morala jasna in izrecna zakonska podlaga, ki bi določila, da je obdelava konkretnih osebnih podatkov za tak namen dopustna.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more podajati konkretne presoje upravičenosti obdelave osebnih podatkov. Vsak upravljavec sam odgovarja za zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja, pri tem pa je vsekakor vezan na namene obdelave. IP sklepno svetuje tudi, da se za pojasnila glede izvajanja navedenega dela ZOFVI obrnete na pristojno ministrstvo (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS).

Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.