Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel dopis, v katerem prosilec navaja, da je vrtec s strani občine prejel zahtevo po posredovanju ocen delovne uspešnosti vseh zaposlenih delavcev za zadnja tri leta z inicialkami imen in priimkov ter nazivom delovnega mesta. Prosilec meni, da je ocena delovne uspešnosti vsakega zaposlenega njegov osebni podatek, zato za posredovanje tega podatka občini ne obstaja pravna podlaga. Prav tako občina ni izkazala upravičenega namena za posredovanje teh podatkov. Glede na to, da na določenih mestih dela le en ali dva zaposlena, bi bilo mogoče na podlagi inicialk nedvomno ugotoviti, za katerega posameznika gre. Prosilca zanima, ali so dolžni navedene informacije posredovati ali so jih dolžni varovati zaradi varstva osebnih podatkov.
Na podlagi informacij v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) OPRS posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, zato v nadaljevanju podaja splošno mnenje glede podanega vprašanja.
Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ureja člen 6 Splošne uredbe, ki kot eno od teh podlag našteva zakonsko podlago. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru posredovanja imen javnih uslužbencev, njihovih plačnih razredov in delovnih mest od prevedbe naprej, ter vsa napredovanja oziroma prerazporeditve na druga delovna mesta, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe, lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ).
ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Na podlagi ZDIJZ lahko vsak posameznik dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena).
Kljub načelu javnosti tistih podatkov, ki sicer dosegajo standard informacije javnega značaja, ZDIJZ v 11 izjemah, ki jih opredeljuje v prvem odstavku 6. člena, varuje nekatere kategorije podatkov pred razkritjem. Mednje sodijo na primer tajni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti in med drugim tudi osebni podatki. Dostop do tovrstnih podatkov je potrebno zato zavrniti ali omogočiti delni dostop, vendar pa ZDIJZ v prvi alineji 3. odstavka 6. člena določa, da se ne glede na izjeme, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Podatki o osebnem imenu in priimku, delovnem mestu, bruto plači, napredovanju ali prerazporeditvi javnega uslužbenca, kot tudi številčna ocena delovne uspešnosti, vsekakor izpolnjujejo merila za osebni podatek v skladu s Splošno uredbo. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnih uslužbencev, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ocena delovne uspešnosti in z njo tudi višina dodatka za delovno uspešnost, je povezana tudi s porabo javnih sredstev, saj je višina dodatka odvisna od posameznikove ocene.
Podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ tako ne sodijo med varovane osebne podatke in so dostopni vsakomur, tudi občini.
IP je (sicer iz drugega dela svojih pristojnosti, ki zajema odločanje o dostopu do informacij javnega značaja na drugi stopnji) že velikokrat odločal o vprašanju javnosti osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz odločb IP, ki so dostopna na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/ijz/) tako izhaja, da je najpogostejši razlog oziroma pravna podlaga za objavo osebnih podatkov ravno povezava osebnih podatkov z delovnim razmerjem.
Celotno mnenje najdete TUKAJ.