Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel dopis, iz katerega izhaja vprašanje, ali lahko šolska svetovalna delavka ob sumu nasilja v družini centru za socialno delo posreduje tudi podatke o starših, njihovo bivališče in telefonske številke.

Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V 6. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer:

1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju najpogosteje pridejo v poštev pravne podlage iz točke (c) – zakonska obveznost, (d) – zaščita življenjskih interesov in (e) opravljanje naloge v javnem interesu.

Konkretno pravno podlago (točka c zgoraj) ali pa utemeljitev, da je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov (točka d) ali za opravljanje naloge v javnem interesu (točka e) je v konkretnem primeru treba iskati v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, 68/16 in 54/17 – ZSV-H; v nadaljevanju ZPND) ter posredno v Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB, v nadaljevanju ZOsn).

1.člen ZPND določa, da so organi in organizacije dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka.

Nadalje 6. člen ZPND opredeljuje dolžnost prijave, in sicer v prvem odstavku določa, da so organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V drugem odstavku 6. člena je določeno, da vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvesti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase.

Zakon ne opredeljuje natančno, katere osebne podatke lahko organi, organizacije oziroma osebje vzgojno-izobraževalnih zavodov posredujejo centru za socialno delo, ko ga obvestijo o sumu nasilja v družini. Vendar je treba pri takšni obdelavi osebnih podatkov nujno izhajati iz namena, zaradi katerega se osebni podatki obdelujejo. Glede na to, da gre za aktivnosti, potrebne za zaščito žrtev morebitnega nasilja v družini, je treba centru za socialno delo posredovati podatke, ki so nujno potrebni za dosego tega cilja, torej zaščite žrtve nasilja v družini. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov je seveda treba paziti tudi na načelo sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov, po katerem morajo biti podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Povedano drugače, posredovati morate tiste podatke, ki so nujno potrebni v postopku zaščite žrtve nasilja v družini, ne smete pa posredovati podatkov, ki za dosego tega cilja niso nujno potrebni. Žal Informacijski pooblaščenec ne more natančno navesti, katere osebne podatke lahko in katerih ne smete posredovati, saj gre za presojo v vsakem konkretnem primeru, ki jo mora glede na vse okoliščine primera opraviti upravljavec osebnih podatkov sam. Za ilustracijo naj navedemo, da je za zaščito žrtve nasilja v družini morda (glede na okoliščine primera) nujno posredovati telefonsko številko starša, da se lahko učinkovito izvedejo aktivnosti za zaščito žrtev, po drugi strani pa morda ni nujno in za konkretni postopek ne bi bilo relevantno posredovati podatka o tem, kje je kateri od staršev zaposlen.