Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel dopis, v katerem prosilec pojasnjuje situacijo, ko je učiteljica 9. razreda zahtevala od učencev, da izklopijo telefone in jih predajo njej. Kasneje naj bi otrokom pregledali telefone brez njihovega dovoljenja. Prosilec opisuje, da naj bi določeni otroci tudi izrecno zavrnili pregled telefona, vendar naj šola tega ne bi upoštevala in je otrokom pojasnila, da imajo pravico pregledati telefone. Pregled naj bi zajemal pregledovanje vse možne komunikacije prek različnih aplikacij ter galerijo slik. Prosilca zanima, ali je takšno početje zakonito.

******

Informacijski pooblaščenec je pristojen zgolj za področje t.i. informacijske zasebnosti, torej za presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ne posegov v vsebino komunikacije. V kontekstu začasnega odvzema mobilnih naprav v šolah IP vedno svetuje, da se učenca pred takšnim odvzemom (če je skladen s šolskim redom in šolsko zakonodajo) pozove, da mobilni telefon izklopi ali ga zaklene ipd., da se ne bi slučajno nepooblaščeno seznanil z morebitnimi osebnimi podatki. Če so telefoni zaklenjeni, se učencev ne sme siliti, da jih odklenejo z namenom pregleda.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Na kratko IP odgovarja, da je Informacijski pooblaščenec pristojen le za tisti del zasebnosti, ki se nanaša na osebne podatke (t.i. informacijska zasebnost, ki jo varuje 38. člen Ustave RS), ne pa tudi za širši spekter zasebnosti, ki se nanaša recimo na vsebino pogovorov (komunikacijska zasebnost, ki jo varuje 37. člen Ustave RS kot pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil).

Za ponazoritev lahko IP navede primer, da bi bil IP potencialno pristojen za morebitne kršitve, povezane z obdelavo podatka o tem, kdo je poslal določen sms ali opravil določen klic, kdaj in s kom je bil v komunikaciji (t.i. podatki o prometu), ne bi bil pa pristojen za presojo zakonitosti vpogleda v samo vsebino sporočila. Pravno varstvo glede morebitnega posega v vsebino komunikacije je možno zgolj v civilnem ali kazenskem postopku. Bolj konkretno, glede domnevno nezakonitega posega v vsebino komunikacij pride v poštev civilna tožba ali kazenska ovadba.

V delu, ki pa se nanaša na informacijsko zasebnost (obdelava samih osebnih podatkov), pa bi šlo lahko za sporno situacijo, saj bi morala šola zagotoviti najmanj dva bistvena pogoja:

• ustrezno pravno podlago (najverjetneje bi morala biti za to podlaga v šolski zakonodaji, privolitev v takšnem primeru skoraj gotovo ne bi prišla v poštev),
• ustrezne informacije o obdelavi osebnih podatkov tako učencem kot staršem.

Kot že omenjeno, IP ne more soditi o morebitni nezakonitosti obdelave osebnih podatkov v mnenju. Če prosilec meni, da je šlo za nezakonito obdelavo osebnih podatkov in imate za to ustrezne dokaze, lahko poda prijavo, IP pa ponovno poudarja, da posega v komunikacijsko zasebnost IP ne more presojati.

IP je na svoji spletni strani že objavljal mnenja v zvezi z zasegom mobilnih telefonov v šolah (gl. npr. mnenje št. 07121-1/2023/560 z dne 25. 4. 2023). Pri tem pa je poudaril, da v primeru morebitnega odvzema telefona (kolikor je to skladno s šolskim redom in šolsko zakonodajo) šolam svetuje, da od učenca zahteva, da mobilni telefon izklopi ali ga zaklene ipd., da se ne bi slučajno nepooblaščeno seznanil z morebitnimi osebnimi podatki. Tak način postopanja lahko pomeni enega izmed možnih varoval pred nedovoljenimi vpogledi s strani učiteljev v zaseženo napravo.

Ker prosilec navaja, da naj bi šola od učencev zahtevala, da izklopijo telefone, IP poudarja, da če so telefoni zaklenjeni, se učencev ne sme siliti, da jih odklenejo z namenom pregleda.

Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.