Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) so prejeli zaprosilo za mnenje glede obravnavanja nasilja na osnovni šoli s strani sošolca napram otroku prosilca. Prosilec je šolo pozval, naj glede medvrstniškega nasilja obvesti policijo in center za socialno delo. Prosilca zanima, ali mu lahko šola posreduje informacijo o tem, ali so primer tudi dejansko prijavili policiji in centru za socialno delo.
*********
IP poudarja, da je potrebno upoštevati, katere informacije bi prosilec želel pridobiti od osnovne šole. Na podlagi točke (c) prvega odstavka 15. člena Splošne uredbe bi za otroka prosilec lahko pridobil podatek o uporabnikih, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki otroka prosilca (seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali pravica do dostopa do osebnih podatkov), pod pogojem, da za razkritje teh podatkov ni omejitev. Ob tem IP opozarja, da pravica do pridobitve kopije osebnih podatkov skladno z četrtim odstavkom 15. člena Splošne uredbe ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih. Pri dopustnosti razkritja osebnih podatkov mora zato upravljavec poleg zakonodaje o varstvu osebnih podatkov upoštevati tudi npr. zasebnost drugih oseb in zakonodajo, ki ureja šolstvo.
Načeloma zakon načina postopanja osnovne šole in obveščanja vpletenih v postopke v zvezi s tem v primerih medvrstniškega nasilja ne ureja, IP pa kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov ne sme posegati v način izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela šole.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja ne more podati, saj lahko posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Zato vam v zvezi z vprašanjem podaja zgolj splošna pojasnila s področja varstva osebnih podatkov.
Ob tem IP dodaja, da je stvarno pristojen za podajo neobvezujočega mnenja zgolj v delu, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov posameznika, ne pa tudi glede presoje zakonitosti dostopa ali posredovanja drugih podatkov ali informacij, ki niso osebni podatki posameznika.
Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je zagotovljena vsakemu posamezniku v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije. Splošna uredba pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki podrobneje ureja v 15. členu, postopkovna pravila pa so urejena v 11. in 12. členu omenjene uredbe. Nekatere postopkovne določbe ima tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) v členih od 12 do 21.
Splošna uredba v prvem odstavku 15. člena določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki oziroma v vašem primeru vi kot zakonita zastopnica mladoletnega otroka zanj, pravico od upravljavca (osnovne šole) dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter naslednje informacije:
(a) namene obdelave,
(b) vrste zadevnih osebnih podatkov,
(c) uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah,
(d) kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja,
(e) obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi,
(f) pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu,
(g) kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom,
(h) obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz prvega in četrtega odstavka 22. člena, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Rok za odločitev upravljavca je en mesec od prejema zahteve. Za mladoletnega otroka uveljavlja zgoraj navedeno pravico njegov zakoniti zastopnik (starš ali skrbnik), pri tem pa v je prosilcu lahko v pomoč tudi neobvezen obrazec na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.
Zahteva se vloži praviloma pisno. Upravljavec ima pravico, da od posameznika zahteva dodatne informacije zato, da se odpravi dvom v identiteto posameznika, ki je podal zahtevo. IP priporoča, da se zahteve pošiljajo priporočeno ali s povratnico, saj je morebitno pritožbo oziroma prijavo zaradi zavrnitve potreba vložiti pri IP v 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora.
Več o načinu uveljavljanja te pravice je dostopno na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki.
V skladu z zgoraj navedenim tako lahko od upravljavca (osnovne šole) v tem primeru prosilec zahteva seznanitev glede tega, ali so bili osebni podatki njegovega otroka posredovani drugim uporabnikom, tj. policiji in/ali centru za socialno delo in bi lahko bili navedeni v prijavi nasilja s strani šole, pod pogojem, da za razkritje teh podatkov ni zakonskih omejitev v skladu s 23. členom Splošne uredbe.
Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOsn) in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOFVI) podrobneje postopka obveščanja vpletenih v primerih medvrstniškega nasilja ne urejata. V kolikor je bil dogodek prijavljen tudi policiji, bi eventualno lahko podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, zahtevali od policije z obrazloženo zahtevo na podlagi 116. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), če je za pridobitev teh podatkov izkazan pravni interes starša prosilca in so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 40. člena ZNPPol. IP pa o tem v mnenju ne sme presojati.
Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.