Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) so prejeli zaprosilo za mnenje glede glasovnega snemanja seje Sveta staršev brez soglasja. Prosilec navaja, da je starš, ki je kot član Sveta staršev sodeloval na seji, posnel govorjenje predsednice Sveta in prosilcu to v pogovoru z ravnateljem ter pomočnico ravnatelja to tudi sam povedal. Nadalje prosilec razlaga, da Svet staršev in Svet zavoda sicer nimata poslovnika, je pa s 47. členom Pravil šolskega reda šole določeno, da je »strogo prepovedana uporaba mobitelov z namenom fotografiranja ali snemanja v šolskem prostoru«. Prosilec meni, da omenjeni starš ne bi smel snemati seje ali njenih posameznih delov, saj ostalih prisotnih ni zaprosil za dovoljenje oziroma soglasje za snemanje seje. Informacijskega pooblaščenca prosilca sprašuje, kako naj zakonito ravna v opisanem primeru ter prosi za mnenje.

______

Uvodoma IP pojasnjuje, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov, ki spada pod Splošno uredbo o varstvu podatkov, podana ustrezna pravna podlaga, ki jih Splošna uredba opredeljuje v členu 6(1).

Snemanje posameznikov pa načeloma ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, ampak gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma IP pojasnjuje, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov, ki spada pod Splošno uredbo o varstvu podatkov, podana ustrezna pravna podlaga, ki jih Splošna uredba opredeljuje v členu 6(1). Slednji določa vrste pravnih podlag, in sicer:

1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru, ki ga prosilec izpostavlja, pa ne gre za snemanje s strani šole, zato predhodna mnenja IP o vprašanju dopustnosti snemanja v šoli ali v delovnem razmerju ne pridejo v poštev. Ali je podana katera od zgoraj navedenih pravnih podlag, se IP ne more določno opredeliti v neobveznem mnenju.

IP nadalje pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Snemanje posameznikov pa načeloma ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno na podlagi 179. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Poleg tega je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen tudi uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja (137. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20). Kazenski pregon se v tem primeru začne na predlog oziroma z zasebno tožbo (in ne po uradni dolžnosti).