Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel zaprosilo za mnenje glede videonadzora javne površine (športnega igrišča).
________________
Na podlagi informacij IP v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posreduje neobvezno mnenje.
Pravna podlaga za izvajanje videonadzora javnih površin je po mnenju IP podana, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti.
Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor, vsebovati pa mora točno določene informacije.
Splošna uredba o varstvu podatkov v 3. odstavku 35. člena za primere obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja zahteva predhodno izvedbo ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal, zato vam na podlagi vašega zaprosila za mnenje v nadaljevanju posreduje le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku.
IP uvodoma poudarja, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Videonadzor dostopa v uradne službene in poslovne prostore izrecno ureja 75. člen ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na drugi strani pa IP poudarja, da videonadzor na javnih površinah v zakonodaji Republike Slovenije ni izrecno urejen, zato se za njegovo zakonito izvajanje uporabljajo splošne določbe ZVOP-1. Stališče IP je, da je možno, da pravna podlaga za izvajanje videonadzora na javnih površinah obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, vendar lahko IP primer konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.
Ker bi šlo v primeru, opisanem v vašem zaprosilu za mnenje, za snemanje javne površine (športnega igrišča), je nedvomno, da bi se ob tem lahko obdelovali osebni podatki posameznikov (obiskovalcev športnega igrišča). Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Njihova obdelava je tako v skladu s členom 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.
Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, so nadalje določene v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Na podlagi četrtega odstavka 9. člena pa se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
Kot navedeno zgoraj, je pravna podlaga za izvajanje videonadzora javnih površin po mnenju IP podana, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti. IP tako pojasnjuje, da bi bilo treba pred uvedbo videonadzora oceniti vrednost premoženja, ki ga je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja ali ogrožanja ljudi. IP glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje poudarja še, da je videonadzor določenih prostorov načeloma prepovedan (zlasti garderob in sanitarnih prostorov).
Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo, in sicer na način, ki bi omogočal posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora vsebovati najmanj informacijo o tem, da se izvaja videonadzor, naziv osebe, ki izvaja videonadzor ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki, poleg teh informacij pa mora izvajalec videonadzora na enostaven in pregleden način zagotoviti še vse dodatne informacije, ki jih določata prvi in drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1. Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema.
Več informacij v zvezi z izvajanjem videonadzora je dostopnih na spletni strani IP:
https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora
Prav tako je IP glede videonadzora javnih površin izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:
Ker bi šlo v primeru, opisanem v vašem zaprosilu, za javno dostopno območje, IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v 3. odstavku 35. člena za primere obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja zahteva predhodno izvedbo ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov. IP je na svoji spletni strani pripravil podstran, kjer najdete ključne informacije glede ocene učinkov:
Prav tako je IP pripravil tudi seznam dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov:
Eden izmed temeljnih razlogov za izdelavo ocene je namreč prav ugotavljanje obstoja in obsega morebitnih ustreznih pravnih podlag in posledično načrtovanje aktivnosti na način, da se osebni podatki obdelujejo zakonito, eden temeljnih elementov ocene učinka pa je tudi ocena potrebnosti in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov.
Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.