Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) so prejeli vprašanje, ali je dopustno, da zasebni izvajalec zdravstvene dejavnosti (koncesionar) delodajalcu iz zasebnega sektorja zaračuna posredovanje podatkov o bolniškem redu za zaposlenega (npr. v višini 50 EUR). Prosilca zanima tudi pravna podlaga za to in ali je dopustno tako zaračunavanje brez objavljenega cenika.

Na podlagi posredovanih informacij IP v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posreduje neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem.

Če bolniški red (režim gibanja, navodila delavcu) pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti že obstaja v materializirani obliki (npr. je že zapisan v popisu bolezni ali na zdravniškem potrdilu), lahko pridejo v poštev določbe 17. in 40. člena ZVOP-2, iz katerih izhaja le:

• da se brezplačno zagotavljajo informacije in odgovori glede dostopa do osebnih podatkov in njihovega pridobivanja (prvi odstavek 17. člena ZVOP-2) in
• da osebe zasebnega sektorja posredujejo osebne podatke osebam javnega sektorja brezplačno (drugi odstavek 40. člena ZVOP-2).

V ZVOP-2 ni izrecne določbe o možnosti zaračunavanja posredovanja osebnih podatkov med osebami zasebnega sektorja (za kar gre v tem primeru).  

IP opozarja, da delodajalec pri tem ni upravičen do seznanitve s širšo vsebino zdravstvene dokumentacije s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti (na primer s konkretnimi zdravstvenimi razlogi za bolniško odsotnost), razen, če se zaposleni sam odloči, da mu jo želi razkriti.

O b r a z l o ž i t e v:

Po mnenju IP se določbe 17. in 40. člena ZVOP-2 ne uporabljajo za posredovanje informacij, ki ne izvirajo iz že obstoječih osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov, pač pa jih izvajalec zdravstvene dejavnosti šele na novo ustvari na podlagi zahteve uporabnika kot je delodajalec. Zdravnik mora ob odobritvi bolniške odsotnosti pacientu sporočiti »bolniški red« ali »režim gibanja« ali »navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela« (drugi odstavek 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja). Toda če tega zapisa v zdravstveni dokumentaciji še ni v trenutku vložitve delodajalčeve zahteve, pomeni, da bi ga zdravnik moral posebej pripraviti za delodajalca, kar pa ni njegova dolžnost. To pomeni ustvarjanje novega dokumenta oziroma strokovno delo. Zato je tudi v takem primeru zaračunavanje načeloma možno, ker IP-ju v tem trenutku ni znan noben predpis, ki bi določal brezplačnost priprave in posredovanja takega dokumenta. IP opozarja, da omenjena Pravila OZZ ne določajo obveznega zapisovanja bolniškega reda v zdravstveno dokumentacijo, temveč, da se ga pacientu da oziroma sporoči, kar je lahko storjeno tudi ustno.

Če zapis o bolniškem redu že obstaja (torej je že zabeležen na primer v zdravstveni dokumentaciji), pri posredovanju kopije tega zapisa delodajalcu ne pride do ustvarjanja novega dokumenta, pač pa ga je treba le kopirati in odpremiti. V tem primeru se uporabljajo določbe 17. in 40. ter 41. člena ZVOP-2.

ZVOP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da poleg informacij, sporočil, odgovorov in ukrepanj upravljavca iz 15. do 22. člena Splošne uredbe, ki se zagotavljajo brezplačno, se brezplačno zagotavljajo tudi informacije, sporočila, odgovori in ukrepanja upravljavca glede uveljavljanja pravic in zahtevkov s področja varstva osebnih podatkov, dostopa do osebnih podatkov, njihovega pridobivanja in obdelave po tem ali drugem zakonu.

ZVOP-2 v drugem odstavku 40. člena določa, da osebe zasebnega sektorja (sem spadajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo ali brez) posredujejo osebne podatke osebam javnega sektorja brezplačno, razen če zakon določa drugače. Ker tisti delodajalec, ki je običajna gospodarska družba, ne spada v javni sektor, je sicer možno sklepati, da je posredovanje osebnih podatkov taki gospodarski družbi možno zaračunati, vendar zakon tega izrecno ne določa. Tega tudi ne določajo Pravila OZZ. IP-ju v tem trenutku tudi ni poznan niti kakšen drug predpis, ki bi urejal možnost zaračunavanja posredovanja bolniškega reda delodajalcu.    

ZVOP-2 ne govori o konkretni višini in načinu možnega zaračunavanja.

Predlagajo:

• da kot delodajalec kopijo bolniškega reda zahteva od delavca, ki ga praviloma lahko pridobi brezplačno v okviru pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo ali pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki;
• da se v zvezi s problematiko nesorazmernega zaračunavanja obrne na ZZZS, Ministrstvo za zdravje ali Ministrstvo za pravosodje, saj področje ni jasno urejeno.

Ker IP v zvezi s posredovanjem zdravstvene dokumentacije zakonitim uporabnikom ne nastopa kot pritožbeni organ po četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2, tudi ni pristojen za presojanje pogojev, načina in višine zaračunanih stroškov v konkretnih primerih. IP tudi ni pristojen za presojanje neobjavljenih cenikov pri posredovanju podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Glede na navedeno se IP v tem mnenju ne more o problematiki izreči bolj določno oziroma konkretno.

Celotno mnenje je na voljo TUKAJ.