Varuh je znova obravnaval problem zagotavljanja ustrezne vegetarijanske prehrane v šolah. Pobudnica je navajala, da njena hči v šoli dobi za kosilo obrok, ki mu je zgolj odstranjeno meso – na primer testenine brez mesne polivke. Menila je, da táko ravnanje ni primerno in da bi šola morala tudi za vegetarijance zagotavljati polnovredne obroke. Težavo je skušala rešiti v šoli, a so ji pristojni odgovorili, da pripravljajo obroke hrane v skladu s pravilnikom in da vegetarijancem zagotavljajo šolsko prehrano v skladu z možnostmi. Pobudnica je zatrjevala, da gre za kršenje otrokove pravice do zdrave in primerne prehrane.

Varuh se je v preteklih letih že večkrat ukvarjal z zahtevami staršev, da vrtec ali šola organizirata možnost vegetarijanskih obrokov hrane v povezavi z dolžnostjo vrtcev in šol upoštevati želje oziroma zahteve staršev po taki ali drugačni vrsti hrane. Starši so nas prepričevali, da gre za pravico otroka, predstavniki vrtcev in šol pa so nas spraševali, kje so meje upoštevanja želja staršev, kadar izvirajo iz njihovih prepričanj in vrednot, ter do kod dodatno finančno obremeniti vrtec oziroma šolo. O problematiki smo pisali v letnih poročilih Varuha za leto 2007 in za leto 2010. Na problem smo opozorili tudi v posebnem Biltenu Varuha (št. 13), ki smo ga izdali leta 2009 in ga poslali vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom.

Znano nam je, da vrtec oziroma šolo obiskuje vedno več otrok, občutljivih na določena živila, zato se že zanje pripravlja dietna hrana. Vemo tudi, da zaradi nespremenjenih kadrovskih normativov že priprava teh obrokov povzroča veliko težav. Zato je dejstvo, da pri upoštevanju želja staršev po pripravi posebnih obrokov vrtec oziroma šolo omejujejo kadrovski, materialni in finančni pogoji dela, ki so določeni s predpisi.

Pri premisleku vsebine problema in preden smo se do tega vprašanja opredelili, smo skrbno pretehtali vsebino tistih otrokovih pravic, ki bi lahko nalagale vrtcu oziroma šoli obveznost spoštovati želje staršev (in otrok) po določeni vrsti prehrane. Tako Varuh kot institucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin nima posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le določeno vrsto mesa, do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva ali veganstva. Menimo namreč, da način oziroma vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati tudi po sodni poti, temveč njegova prosta izbira, ki jo morajo vsi drugi spoštovati tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar osebno zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov in drugih družbenih subjektov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanje in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele v primeru, da bi zaposleni v vrtcu oziroma šoli vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano mesnega izvora, bi takšno ravnanje ocenili za kršitev človekovih pravic. Če se to ne dogaja, pa ni podlage za ugotovitev, da gre za kršenje pravic. Kljub povedanemu pa ob obiskih vzgojno-izobraževalnih institucij priporočimo vodstvu, da pri pripravi jedilnikov upošteva želje staršev, če je le mogoče. Če se le dá, naj šola v duhu dobrega sodelovanja s starši ter spoštovanja pravice do izbire posameznika, obroke hrane za učence vegetarijance ustrezno prilagodi.

Pobudnici smo pojasnili, da se le počasi spreminjajo tudi mnenja strokovnjakov glede primernosti vegetarijanske (morda tudi veganske) prehrane. Tako je Ministrstvo za zdravje (MZ) že pred časom pripravilo nekaj primerov jedilnikov, s katerimi se otrokom, ki ne uživajo mesa, zagotovijo polnovredni obroki. Ker se s problematiko strokovno bolj poglobljeno ukvarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), smo od pristojnih zahtevali stališče glede primernosti vegetarijanske in veganske prehrane otrok v vrtcih in šolah ter jih prosili za predstavitev njihovih aktivnosti, ki naj bi prinesle spremembe na tem področju. Pojasnili so nam, da je MZ skupaj z Zavodom RS za šolstvo opravilo nekaj praktičnih aktivnosti v smislu dopuščanja možnosti brezmesne prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pripravljena sta bila dva dokumenta, ki vendarle omogočata pripravljanje polnovrednih vegetarijanskih obrokov: Praktikum zdravega prehranjevanja za dijake in Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah. Pobudnici smo pojasnili, da sta obe gradivi natisnjeni v knjižici, dostopni sta tudi na spletnih straneh MZ oziroma Zavoda RS za šolstvo. Kljub vsemu pa dokumenta strokovno še vedno izhajata iz Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah iz leta 2005. MZ načrtuje izobraževanje osebja šolskih kuhinj, pri čemer se bodo udeleženci seznanili s pripravljanjem vegetarijanskih obrokov. Pobudnici smo sporočili , da tudi te aktivnosti še ne pomenijo obveznosti vrtcev in šol za pripravljanje vegetarijanske ali veganske prehrane, tudi če starši to zahtevajo.

Svetovali smo ji, da se starši s pisno pobudo obrnejo na ravnatelja šole ter na Svet staršev. Ravnatelj bo imel možnost pojasniti razloge, zaradi katerih morda ne more v celoti ustreči željam učencev in staršev. Svet staršev pa lahko ravnatelja spodbudi k pripravi in izvedbi ankete med učenci in starši glede prehrane, lahko mu priporoči, da z določenimi spremembami v jedilniku šolske prehrane vendarle v večji meri prisluhne njihovim željam. Varuh namreč od šole ne more zahtevati, da je dolžna upoštevati tovrstne želje.

V skladu s pojasnili MZ je treba upoštevati, da je potrebno vegetarijanski obrok skrbno načrtovati in ne zgolj odstraniti meso. Vegetarijanski obrok mora biti prav tako energijsko in vitaminsko enako kakovosten, kot običajni obrok z mesom. To pa vsekakor zahteva ustrezno dodatno znanje, nekoliko drugačno organizacijo dela v šolski kuhinji, nekaj dodatnega kadra (kar je odvisno od financerja), pa tudi nekaj dobre volje. Te pa je v nekaterih šolah morda premalo.