Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnilo Društvo očetov Slovenije (pobudniki), ki so izpostavili problematiko ločenih staršev glede vpogleda v otrokove ocene v šoli. Izpostavili so primere, ko eden od staršev nagovori uradno osebo s področja šolstva, da drugemu staršu ne omogoči vpogleda v otrokove ocene kljub temu, da temu staršu starševska skrb ni odvzeta. Pobudniki so navedli, da vedo, da imajo ti starši pravico do vpogleda v ocene, vendar pa se v praksi pojavljajo težave glede uveljavljanja te pravice ter da se s to težavo srečuje večina očetov v njihovem društvu. Ob tem so izpostavili, da pri uveljavljanju te pravice običajno pomaga predhodno pridobljeno mnenje Varuha o tem, vendar pa ne vedno, zato so Varuha prosili za stališče o tem, kako lahko uveljavijo pravno varstvo navedene pravice.

Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.[1] Starši pa imajo med drugim tudi obveznost, da po svojih močeh skrbjo za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje.[2] V primeru, da starševska skrb ni odvzeta, je pravica starša, da je seznanjen tudi z ocenami otroka, saj tudi z vpogledom v ocene lahko spremlja otrokovo izobraževanje in s tem izpolnjuje svoje starševske obveznosti.

Varuh je pobudnikom pojasnil, da lahko zakoniti zastopnik otroka vpogled uveljavlja v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma pravice do dostopa do osebnih podatkov, ki jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije (URS)[3] in Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov[4]. Upravljavec mora posamezniku na njegovo zahtevo posredovati potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, mu omogočiti vpogled ali posredovati reprodukcijo teh osebnih podatkov, torej zagotoviti dostop do njihove vsebine in, če se osebni podatki posameznika pri upravljavcu res obdelujejo, tudi druge informacije.[5] Zahteva se vloži pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke in sicer praviloma pismo. Upravljavec ima pravico, da od posameznika zahteva dodatne informacije zato, da se odpravi dvom v identiteto posameznika, ki je podal zahtevo. Zahtevo za seznanitev z osebnimi podatki je možno zavrniti, če niso izpolnjeni osnovni pogoji za seznanitev, če je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana ali če so v ustavi, mednarodnih aktih ali področnih zakonih določene posebne izjeme. Rok za odločitev upravljavca je en mesec od prejema zahteve. Upravljavec o zahtevi odloči s pisnim obvestilom. Zoper molk upravljavca ali zoper zavrnilni odgovor upravljavca je mogoča pritožba, za reševanje katere je pristojen Informacijski pooblaščenec. Pritožbeni postopek poteka po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na podlagi navedenega je Varuh pobudnikom pojasnil, da bi se kazalo v primerih preprečevanja vpogleda v otrokove ocene enemu od staršev, kateremu ni odvzeta starševska skrb, na podlagi prepovedi drugega od staršev, z zahtevo za seznanitev z osebnimi podatki najprej pisno obrniti na ravnatelja šole. Če odgovora ne bi prejeli ali pa bi bila zahteva zavrnjena, pa lahko pravno varstvo uveljavljajo pri Informacijskem pooblaščencu.

Vir: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/preprecevanje-vpogleda-v-otrokove-ocene-enemu-od-starsev-po-razpadu-zakonske-zveze/

[1] 136. člen Družinskega zakonika (DZ).

[2] Četrti odstavek 137. člena DZ.

[3] Tretji odstavek 38. člena URS.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba (EU) o varstvu podatkov).

[5] Določene v 15. členu Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov.