Osnovnošolec je pisal Varuhu človekovih pravic (Varuh), da so porcije šolskega kosila premajhne, posebej za učence zadnje triade, in da iz šole domov prihaja lačen. Večkrat se tudi zgodi, da česa predčasno zmanjka in nekateri učenci ostanejo brez dela kosila (npr. ko so bili za kosilo jota in štruklji, je zmanjkalo štrukljev, zato so nekateri učenci dobili samo joto). Učenci vozači, ki zaključijo s poukom 15 minut pred odhodom šolskega avtobusa, pa imajo za kosilo na voljo samo 10 minut, nato pa jih učitelji pošljejo na avtobus. V tem času ni mogoče dostojno pojesti celotnega kosila, je menil osnovnošolec.
Varuh je navedbe preveril pri šoli. Poudaril je, da v pobudi ni bilo pripomb zoper samo hrano, niti se Varuh v kakovost šolske prehrane ne spušča, saj za to ni usposobljen. Zanimalo ga je, koliko hrane dejansko dobijo učenci za kosilo in koliko časa imajo na voljo za prehranjevanje.
Ravnatelj nas je seznanil, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spomladi 2022 na šoli opravil strokovni pregled organiziranja šolske/vrtčevske prehrane. Šola je odgovoru priložila strokovno mnenje NIJZ, iz katerega je izhajalo, da si šola prizadeva izboljšati svoje storitve na področju prehrane. Hkrati je NIJZ šoli predlagal izboljšave, ki jih po navedbah ravnatelja že vpeljujejo. Med drugim je priporočil, da vodstvo šole ponovno imenuje skupino za prehrano in da naj šola skladno z veljavno zakonodajo enkrat letno z anketo preveri stopnjo zadovoljstva staršev s prehrano.
Ravnatelj je v odgovoru Varuhu navedel še, da učenci marsikdaj ne pojedo vseh sestavin kosila, da hrana ostaja. Delavci šole uživajo kosila, sestavljena iz enakih komponent kot učenci. Do opažene razlike med kosili enih in drugih po navedbah v odgovoru lahko prihaja le zaradi razlike ponujenih sestavin, ker delavec vzame vse jedi, učenec pa le nekatere.
Velika večina učencev na šoli je vozačev, ki se v šolo in iz nje vozijo s šolskim avtobusom. Ravnatelj je navedel, da šola ni bila uspešna pri sooblikovanju urnikov odhodov avtobusov, saj je izvajanje javnega prevoza v občini zelo kompleksno vprašanje. Vpliv šole pri oblikovanju urnikov avtobusov se po navedbah ravnatelja lahko meri v minutah. S pripombo o nezadostnosti časa za kosilo so seznanjeni in so jo preverjali, vendar naj ne bi zaznali težav, na katere je Varuha opozoril učenec.
Varuh je podrobno preučil celotno dokumentacijo. Šoli je sporočil, da se zaveda, da marsikateri učenec ne poje vsega, kar je na posamezen dan na voljo za kosilo oziroma niti ne vzame vseh ponujenih sestavin obroka. Pobudnik pa vendarle poje vse, če le ima za to dovolj časa, domov pa vseeno prihaja lačen. Ocenjuje tudi, da so porcije delavcev šole večje od porcij učencev. Varuh je v vnovičnem dopisu šoli poudaril, da dejstvo, da nekateri učenci ne vzamejo vseh sestavin kosila oziroma hrano puščajo, ne more biti opravičljiv razlog za zmanjševanje količine obrokov. Če pa že, morajo učenci potem vedno imeti možnost dobiti dodatek, za zaužitje le-tega pa na voljo dovolj časa.
Varuh se zaveda, da je izvajanje javnega prevoza v občini kompleksno vprašanje, še sploh v kombinaciji z organizacijo urnikov. Vseeno pa se po njegovem mnenju ne sme zgoditi, da imajo učenci med zaključkom pouka in odhodom šolskega avtobusa za kosilo na voljo zgolj 15 minut, saj v tem času ni mogoče dostojno pojesti kosila, kaj šele iti po dodatek, če je prva porcija premajhna. Šole po Sloveniji zadevo rešujejo tudi na način, da učenci vozači zadnjo šolsko uro zaključijo npr. 10 minut prej. To sicer gotovo ni idealna rešitev, vendarle pa lahko ob primerni organizaciji pripomore k dostojnejšemu, kulturnejšemu in s tem nenazadnje tudi bolj zdravemu načinu prehranjevanja.
Glede na vse navedeno je Varuh šoli predlagal:
Varuh je šolo prosil, da ga seznani z izvedenimi aktivnostmi, ugotovitvami in morebitnimi ukrepi, ki bodo sledili. Povratno informacijo še čaka.