Od Varuha je pobudnica želela mnenje v zvezi z glasovanjem učiteljskega zbora o izreku vzgojnega ukrepa njenemu sinu. Vzgojnemu ukrepu ni oporekala, pač pa se ni strinjala z načinom glasovanja strokovnih delavcev šole. Ime in priimek njenega sina z opisom kršitve šolskega reda se je znašlo kar na oglasni deski, poleg pa je bila obešena lista z imeni in priimki učiteljev, ki so se nato podpisovali. Glasovanje je bilo tako v celoti javno in dostopno vsem, ki so prihajali v šolo tudi v popoldanskem času.

Pobudnici smo pojasnili, da je izrekanje vzgojnih ukrepov urejeno v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah (pravilnik). O ukoru učiteljskega zbora odloča učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov, kot to določa 25. člen pravilnika. Po našem mnenju to pomeni, da se učiteljski zbor zbere na konferenci, kjer ravnatelj na kratko predstavi dijakovo kršitev in okoliščine. V razpravo v zvezi s storjeno kršitvijo šolskega reda se navadno vključita razrednik in šolska svetovalna delavka, ki morda lahko deloma pojasnita razloge za storjeni prekršek dijaka in obrazložita predlog vzgojnega ukrepa, nato pa navzoči učitelji o predlogu glasujejo. Glasovanje je lahko tudi tajno, o čemer odloči ravnatelj. Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, v katerem je po naši oceni potrebno napisati, kdaj je učiteljski zbor o vrsti vzgojnega ukrepa odločal in kakšen je bil izid glasovanja.

Če je izrekanje vzgojnega ukrepa dijaku potekalo tako, kot je pobudnica opisala, je bilo po našem mnenju neprimerno in tudi v nasprotju s pravilnikom. Če bi se v zvezi s postopkom izrekanja vzgojnega ukrepa pritožila na Inšpektorat RS za šolstvo in šport, bi najbrž morala šola postopek ponoviti.Ocenili smo, da izvedeni postopek ni bil pravilen in ne primeren.