Vrste odpadkov v javnih ustanovah in načini ravnanja

13. 8. 2015 | Avtor: Irena Vadjunec

V javnih ustanovah je vrsto in količino odpadkov sicer mogoče predvideti, saj se frekvenca ljudi bistveno ne spreminja, kljub vsemu pa shranjevanje odpadkov ter ustrezno ravnanje z njimi predstavlja izziv tudi zato, ker pogosto jemlje veliko časa.

V javnih ustanovah (šole, vrtci, knjižnice …) lahko predvidimo, da običajno nastajajo naslednje vrste odpadkov:

  • 08 03 17* – kartuše in tonerji,
  • 08 03 18 – odpadni tiskarski tonerji,
  • 15 01 01 – papir in kartonska embalaža,
  • 15 01 07 – steklena embalaža,
  • 15 01 05 – sestavljena (kompozitna) embalaža,
  • 16 05 06* - laboratorijske kemikalije
  • 20 03 01 – mešani komunalni odpadki,
  • 20 02 01 – biološki odpadki,
  • 20 01 08 – biorazgradljivi kuhinjski odpadki,
  • 20 01 25 – odpadno jedilno olje in masti,
  • 20 01 33* – baterije in baterijski vložki,
  • 20 01 35* – odpadna električna in elektronska oprema,
  • 20 03 07 – kosovni odpad,
  • 20 01 21*– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
  • 20 01 28 – barve, tiskarske barve,
  • 20 01 29 – čistila, ki vsebujejo nevarne snovi,
  • 20 01 30 – čistila,
  • 20 01 35* – monitorji, TV
  • 20 01 36 – zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23 in 20 21 35.

V javnih ustanovah je pomembno predvsem dosledno ločeno zbiranje odpadkov. Če te ločujemo že tam, kjer nastanejo, lahko koristne surovine vrnemo v ponovno uporabo in tako varčujemo z energijo, ki je potrebna za nadaljnje ravnanje z odpadki. Pravilno ločeni odpadki ne končajo na odlagališčih, temveč gredo v nadaljnjo predelavo in se znova pojavijo v našem življenju v prenovljeni podobi.

V nadaljevanju so zapisane osnovne informacije o razvrščanju in izbiri posod za zbiranje posameznih vrst odpadkov.

 

Naziv odpadka

 

Kaj spada med te odpadke? Kako ravnati z njimi?

 

Odpadni tiskarski tonerji

 

Izrabljeni tiskarski tonerji in porabljene kartuše od tiskalnikov.

 

Odpadne tonerje ločeno od drugih odpadkov zbiramo v posebni posodi (plastična ali kovinska) in jih predajamo pooblaščenemu podjetju. Lahko jih predamo tudi dobrodelnim organizacijam, vendar še vedno moramo dobiti veljaven evidenčni list.

 

 

Odpadne baterije

 

Baterije, ki se uporabljajo v priročnih aparatih.

 

Odpadne baterije zbiramo ločeno od drugih odpadkov v posebni posodi (plastična ali kovinska) in jih predajamo pooblaščenemu podjetju. Za vas je ta storitev brezplačna, saj mora za odstranitev poskrbeti že dobavitelj/uvoznik, ko da baterijo na trg. V ta namen so ustanovljene sheme, ki skrbijo za prevzem in nadaljnjo ravnanje z odpadnimi baterijami. Naročilo za odvoz posredujete shemi.

 

 

Papirna in kartonska embalaža

 

V zabojnik za ločeno zbiranje papirne in kartonske embalaže, ki je podobna kot komunalni odpadek, sodijo:

  • – kartonska embalaža in lepenka,

  • – ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke,

  • – časopisi, revije, zvezki, knjige,

  • – prospekti, katalogi,

  • – pisemske ovojnice, pisarniški papir.

 

V zabojnik za ločeno zbiranje papirne in kartonske embalaže, ki je podobna komunalnim frakcijam, ne sodijo:

  • – kartonska embalaža za tekoča živila (npr. med papir ne odvržemo tetrapak embalaže mleka),

  • – z živili pomazana ali prepojena (jedilno olje, druge tekočine in ostanki živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaža globoko zmrznjenih živil ter jedi ipd.),

  • – samokopirni, povoščen in plastificiran papir,

  • – tapete,

  • – higienski papir (papirnate brisače, prtički, robčki ipd.).

 

Za zbiranje lahko uporabimo plastične vreče na stojalih ali posode za zbiranje.

Kartonaste škatle raztrgamo in zložimo, da zasedejo čim manj prostora.

S kartonaste embalaže odstranimo tudi lepilne trakove.

Če je revija zavita v zaščitno folijo, to folijo odstranimo in jo odložimo v zabojnik za odpadno plastično embalažo.

V posodo odlagamo samo suh ter čist papir in karton.

 

 

 

Plastična embalaža

 

 

V zabojnik za ločeno zbiranje plastične embalaže, ki je podobna komunalnim frakcijam, sodijo:

  • – plastenke pijač in živil,

  • – plastične vrečke in folije,

  • – embalažna plastika živil, čistil in mil,

  • embalaža mleka, sokov, napitkov,

  • – tetrapak,

  • – jogurtovi lončki, plastični kozarčki,

  • plastična embalaža nenevarnih snovi,

  • – plastična in aluminijasta folija, v katero so zaviti izdelki,

  • – pločevinke živil in pijač.

 

 

Za zbiranje lahko uporabimo plastične vreče na stojalih ali posode za zbiranje.

Pomembno je, da embalažo vedno izpraznimo. Če je mogoče, jo tudi stisnemo, da zavzame čim manj prostora.

Preden embalažo odložimo, vedno odstranimo pokrovček ali zamašek. Zamaške in pokrovčke ločeno odvržemo v posodo.

Embalaže ni treba izpirati ali prati.

 

Steklo in steklena embalaža

 

V zabojnik za ločeno zbiranje stekla sodijo:

  • – steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil,

  • – kozarci vloženih živil,

  • – druga steklena embalaža.

 

V zabojnik za ločeno zbiranje stekla ne sodijo:

  • – okensko in drugo ravno steklo,

  • – ogledala, kristalno in ekransko steklo,

  • – steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil),

  • – pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas,

  • – laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo, keramika, kamenje ipd.

 

Za zbiranje lahko uporabimo plastične ali kovinske posode za zbiranje.

Stekleno embalažo vedno izpraznimo oz. iztočimo vsebino iz nje. Vedno odstranimo zamaške ali pokrovčke. Pokrovčke odložimo v posodo za embalažo, plutovinaste zamaške pa v posodo za mešane komunalne odpadke.

 

Steklo je izjemno hvaležna surovina, saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati in uporabljamo ga lahko vedno znova, ne da bi izgubilo kakovost. Tona odpadnega stekla nadomesti približno 1,2 tone surovin, ne smemo pa pozabiti tudi na privarčevano energijo.

 

Druge vrste stekla oddajamo v najbližji zbirni center.

 

 

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki

 

V zabojnik za ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov odlagamo:

  • – zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst,

  • jajčne lupine,

  • – kavno usedlino in filter vrečke,

  • – pokvarjena živila,

  • – kuhane ostanke hrane in gnilo sadje,

  • – papirnate robčke, brisače in papirnate vrečke,

  • – odpadno vejevje, travo in listje,

  • – staro zemljo lončnic, rože in plevel,

  • – steljo malih rastlinojedih živali in

  • lesni pepel.

 

V zabojnike ne smemo odlagati:

  • – cigaretnih ogorkov,

  • – kosti,

  • – plenic in higienskih vložkov (odlagamo jih med preostale odpadke),

  • – mačjih iztrebkov in fekalij,

  • – tekstila, usnja, gume in plute,

  • – mrtvih živali,

  • – zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja, ki spadajo med nevarne odpadke.

 

Najbolje je, da biološke odpadke zbiramo v papirnatih, biorazgradljivih polietilenskih ali pa biorazgradljivih vrečkah iz koruznega (ali drugega rastlinskega) škroba. Ker pod vplivom toplote in svetlobe 100-odstotno razpadejo, odpadke lahko odvržemo v rjav zabojnik skupaj z vrečko.

Listje, plevel in druge vrtne odpadke neposredno odložimo v rjav zabojnik.

 

Jedilno olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, jedilno mast ipd. zbiramo v posebni posodi, ki jo oddamo v zbirnem centru.

 

Biološki odpadki predstavljajo približno petdeset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, se bo na odlagališču nabrala manjša količina odpadkov in s tem se bo podaljšala njegova življenjska doba. Manj bioloških odpadkov na odlagališču pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog.

 

 

 

Mešani komunalni odpadki (ostali odpadki)

 

V zabojnik za mešane komunalne odpadke sodijo: celofan, cigaretni ogorki, fotografije, flomastri, svinčniki, lepilni trakovi, plenice, higienski vložki, iztrebki malih živali, povoščen, plastificiran in zamaščen ter s folijo združen papir, ki je bil uporabljen za zavijanje delikatesnih izdelkov, kozmetične blazinice, krpe in gobice za čiščenje …

 

Preden odvržemo odpadek v ostale odpadke, razmislimo, ali ne sodi med druge ločene odpadke.

Če zmanjšamo volumen posode in zapišemo, kaj vse sodi med ostale odpadke, se zavestno odločimo, da pravilno razvrstimo odpadek.

 

Papirnate brisače in robčke ne odlagamo v zabojnik za mešane odpadke. Pravilno je, da papirnate robčke, brisače in serviete odložimo v zabojnik za biološke odpadke.

 

Zavržena električna in elektronska oprema

 

Med odpadno električno in elektronsko opremo spadajo:

  • – velike in male gospodinjske naprave,

  • – televizijski in računalniški zasloni,

  • – IT in telekomunikacijska oprema,

  • – zabavna elektronika,

  • – električno in elektronsko orodje,

  • – oprema za razsvetljavo,

  • – zapestne ure in budilke,

  • – električni aparati za nego telesa,

  • – elektronske igrače in športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli.

 

Odpadno električno in elektronsko opremo zbiramo ločeno od drugih odpadkov. Zbiramo jo v posebni posodi (plastična ali kovinska) in jo predajamo pooblaščenemu podjetju.

 

Odpadna električna in elektronska oprema nikakor ne spada v zabojnike za ostanek odpadkov, prav tako je ne dajemo med kosovne odpadke.

 

Za vas je ta storitev brezplačna, saj mora za odstranitev poskrbeti že dobavitelj/uvoznik, ko da izdelek na trg. V ta namen so ustanovljene sheme, ki skrbijo za prevzem in nadaljnjo ravnanje z OEEO. Naročilo za odvoz posredujete Shemi, kjer vam določijo prevzemno mesto ali pa vam organizirajo odvoz.

 

 

 

Kosovni odpad

 

Med kosovne odpadke odlagamo:

  • – kopalniško opremo,

  • – pohištvo,

  • – preproge,

  • – oblazinjeno pohištvo in vzmetnice,

  • – svetila in senčila.

Med kosovne odpadke ne smemo odlagati:

  • – gospodinjskih odpadkov,

  • – stavbnega pohištva (okna, vrata itd.),

  • – gradbenih odpadkov,

  • – zemlje, listja in vej,

  • – nevarnih odpadkov,

  • – odpadne električne in elektronske opreme,

  • – avtomobilskih gum.

 

Kosovne odpadke zložimo poleg posod za ostanke odpadkov in jih razvrstimo glede na vrsto (kovine, les itd.).

 

Kosovne odpadke pripravimo najkasneje do 6. ure zjutraj na dan dogovorjenega odvoza, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom dogovorjenega odvoza.

 

 

 

 

 

 

 

 

Ostali nevarni odpadki

 

Med te odpadke sodijo:

  • laboratorijske kemikalije

  • barve

  • čistila

 

Nevarne odpadke je prepovedano mešati med seboj. Pri teh odpadkih je najboljše, da uporabite prvotno embalažo, v kateri ste snovi kupili.

V kategoriji IZ PRAKSE V PRAKSO si oglejte primer organiziranega ravnanja z odpadki v šolah.

 

Nazaj