Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, ki se v Sloveniji pospešeno razvija na vseh področjih, zelo intenzivno pa vstopa tudi v šolski prostor. V kontekstu šole govorimo o šolski mediaciji, ki jo izvajajo šolski strokovni delavci, in vrstniški mediaciji, ki jo izvajajo usposobljeni učenci/dijaki med svojimi vrstniki. Namen obeh vrst mediacij pa ni samo pomoč pri reševanju konfliktov, ampak je predvsem vzgoja učencev za konstruktivno reševanje konfliktov, ki je izjemno pomembna veščina, še posebej, če se zavedamo, da je šola prostor, v katerem se srečujejo otroci iz različnih socialnih ozadij, z različnimi vzorci komuniciranja, različnimi prepričanji ipd., kar vse prispeva k temu, da lahko šola predstavlja žarišče konfliktov.

Tudi ti dejavniki so privedli do tega, da postaja vprašanje vzgoje v slovenskih šolah zmeraj bolj aktualno, čemur se je poskušalo slediti tudi z uvajanjem vzgojnih načrtov v osnovne šole leta 2008. Spoznanje, da so vzgojni ukrepi le oblika zunanje prisile, ki ne rešujejo bistva težave, je privedlo do intenzivnega iskanja drugačnih pristopov, s katerimi bi zasledovali pomembne vzgojne faktorje, kot so dobri medsebojni odnosi, odgovornost, zaupanje, varnost, samostojnost, skupinske izkušnje, sodelovanje, socialna potrditev pa tudi solidarnost. Številne izmed naštetih vzgojnih faktorjev pa izpolnjujeta ravno šolska in vrstniška mediacija, saj gre pri mediaciji v šoli za proces spoznavanja, razvijanja sposobnosti aktivnega poslušanja, utrjevanja sodelovanja, razvijanja kulture novih odnosov, graditve zaupanja, iskanja rešitve, razvijanja spoštovanja in poglabljanja razumevanja.

Vprašanje, ki se ob uvajanju mediacije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah odpira, pa je, kaj je tisto, kar dejansko v praksi pripomore k temu, da mediacija na posamezni šoli polno zaživi, in sicer ne le kot metoda za uspešno reševanje konfliktov, ampak tudi kot celosten trening socialnih in komunikacijskih veščin. Samo tako lahko namreč res polno izkoristimo vse potenciale, ki jih šolska in vrstniška mediacija imata.

V pričujočem prispevku bomo prikazali tiste dejavnike, ki pripomorejo k temu, da posamezna šola nima zgolj usposobljenih strokovnih delavcev na področju mediacije, ampak da dejansko uvede mediacijo kot celosten vzgojni pristop, pri katerem poteka učenje socialnih in komunikacijskih veščin tako, da so pri tem intenzivno vključeni tudi učenci in starši.