Uvod

Ko so otroci razposajeni, se hitro pripeti nepričakovan trenutek, v katerem se lahko poškodujejo. Tudi na navidezno nenevarnem igralu, kot sta tobogan ali gugalnica, obstaja zaradi morebitne nepopolnosti igrala tveganje za otrokovo zdravje in varnost. Na tisoče teorij je o tem, kako kar najbolje zavarovati otroke pred resnimi poškodbami, vendar določena mera tveganja vedno ostaja. Tehnične rešitve, ki so nastale na podlagi pedagoških raziskav, so bile osnova za standardiziranje zahtev varnosti. Z namenom zagotovitve varne igralne opreme je nastal mednarodni standard EN 1176 in 1177, ki je ugledal luč konec leta 1998 ter začel opredeljevati varnost igral in igrišč v Evropi, leta 2006 pa je doživel že prvo revizijo.

Omeniti je treba tudi, da je Slovenija v svojo zakonodajo vnesla zahteve, ki nalagajo lastnikom oziroma skrbnikom igrišč in igral v sklopu vrtcev redno izvajanje pregledov in vodenje zapisov o tem. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v dopolnitvi, ki je bila izdana leta 2010, nalaga, da mora vrtec za igrala od proizvajalca, dobavitelja oziroma izvajalca ureditve igrišča pridobiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je igralo izvedeno in nameščeno na igrišče v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi s področja opreme in podlog otroških igrišč. Od 1. januarja 2011 morate imenovati tudi odgovorno osebo¹ za pripravo programov pregledov, izdelati program pregledov in imenovati komisijo² za letni pregled igral in igrišč vrtca oz. lahko izvedbo letnega pregleda prenesete na ustanovo, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja ter ima najmanj tri leta izkušenj z izvajanjem pregledov in preskušanjem igral na otroških igriščih (8a. člen omenjenega pravilnika).

Z dopolnitvijo omenjenega Pravilnika v letu 2013 morajo imeti nameščena igrala dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je igralo proizvedeno in nameščeno v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi.