Z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalec opredeli nevarnosti ter sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnega in zdravega dela. Izjava o varnosti je tako dokument, ki predstavlja jedro ter bistvo sistema varnosti in zdravja pri delu pri posameznem delodajalcu.

Zahteve glede izjave o varnosti z oceno tveganja

Zahteve glede izjave o varnosti z oceno tveganja so:

• izdelati in sprejeti jo mora vsak delodajalec,
• izjava o varnosti temelji na oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar,
• pri izdelavi naj aktivno sodelujejo strokovnjaki s področja varnosti pri delu, predstavniki delavcev (k izjavi o varnosti je treba priložiti pisni zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki) in delodajalec oziroma njegovi predstavniki ter zdravnik medicine dela, prometa in športa, ki izdela zdravstveno oceno delovnih mest,
• z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
• izjavo o varnosti obvezno podpiše delodajalec ali njegov zakoniti zastopnik.

Ocenjevanje tveganja je podrobna preiskava ter ugotavljanje vseh nevarnosti in škodljivosti v zvezi z izvajanjem dela, ki bi lahko povzročile poškodbo ali zdravstveno okvaro delavca, nato ocenitev teh nevarnosti in škodljivosti ter nazadnje določitev ukrepov za njihovo odpravo ali vsaj zmanjšanje na sprejemljivo vrednost.

Koraki za izvajanje ocenjevanja tveganj 

Za izvajanje ocenjevanja tveganj so v osnovi potrebni vsaj naslednji koraki:

Primer ocenjevanja tveganja

1. korak

Identificiramo potencialno nevarnost: npr. na delovnem mestu v tajništvu šole je med opravili tajnice tudi sedeče delo za računalnikom, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje.

2. korak

V skladu s Pravilnikom o varnosti in zdravju pri delu s slikovnimi zasloni (Ur. l. RS 30/00, 73/05) preverimo ustreznost urejenosti delovnega mesta (miza, stol, postavitev tipkovnice, zaslona itn.). Ugotovimo pomanjkljivosti glede na zahteve omenjenega pravilnika (npr. postavitev zaslona pred vir svetlobe, kot je npr. okno) ter ocenimo tveganje za zdravstvene okvare pri takem delu.

3. korak

Ugotovimo, ali je mogoče pomanjkljivost odpraviti (za naš primer, ali je mogoče orientacijo delovnega mesta obrniti, da bo zaslon postavljen pravokotno na okno), če to ni mogoče, je treba določiti druge ukrepe, s katerimi bi se tveganje zmanjšalo na sprejemljivo raven (npr. namestitev senčila na okno, ki omogoča zastiranje neposredne svetlobe za zaslonom ipd.).

4. korak

Določi se odgovornega za izvedbo posameznega ukrepa, rok za izvedbo in način nadzora nad izvedbo ukrepov.

Izjavo o varnosti z oceno tveganja je treba ažurirati (revidirati) ob vsaki spremembi, ob novih ugotovitvah, spremembah predpisov, ob nakupih nove opreme, ob spremembah postopkov dela, ki lahko predstavljajo nove nevarnosti za zaposlene ipd. To pomeni, da je to živ dokument, ki se s časom spreminja in ga ne izdelamo enkrat za vselej.

Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja za svoje delovno mesto oz. za dela, ki jih opravljajo.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.