Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk (Uradni list RS, št. 62/2015)

ZDR-1 v 184. členu ureja prepoved opravljanja določenih del v času nosečnosti in v času dojenja, in sicer določa, da delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozile njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem. Navedeni delovni pogoji in dejavniki tveganja se določijo s podzakonskim aktom in na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk, objavljen v Uradnem listu št. 62/2015, ki velja od 28. avgusta 2015 dalje.

Navedeni pravilnik določa ukrepe in aktivnosti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk, pri čemer so upoštevane tudi direktive Sveta EU, navedene v 1. členu.

Za razumevanje določb pravilnika je treba upoštevati pomen izrazov, in sicer izrazi, uporabljeni v pravilniku, pomenijo naslednje:

• noseča delavka je vsaka delavka, ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Nosečnost se šteje od časa seznanitve delodajalca z nosečnostjo do poroda;
• delavka, ki je pred kratkim rodila, je tista delavka, ki je rodila pred manj kot 12 meseci in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca;
• doječa delavka je tista delavka, ki doji otroka in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca.

V skladu s pravilnikom delodajalec za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost dejavnikom, ki lahko negativno vplivajo na zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk, v okviru ocene tveganja oceni vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti, oceni vrsto in stopnjo tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare in določi ter izvede ustrezne varnostne ukrepe.

V oceni tveganja delodajalec posebej preveri vpliv nočnega in nadurnega dela na zdravje delavke in zdravje otroka v času, ko je delavka noseča in še eno leto po porodu ter ves čas, ko doji otroka.

Delodajalec oceno tveganja obnavlja in dopolnjuje pri vsaki spremembi dejavnikov, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavke in zdravje otroka, prav tako pa obvešča delavke in njihove predstavnike o rezultatih ocen tveganja ter o vseh varnostnih ukrepih, ki se nanašajo na varovanje zdravja pri delu. Ukrepe mora izvesti oziroma pričeti izvajati z dnem, ko delavka z zdravniškim potrdilom o svojem stanju obvesti delodajalca, v sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga delavki izda izbrani ginekolog.

Na zahtevo delavke ustreznost ukrepa presoja posebna zdravniška komisija, določena v 17. členu Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02), ki o svojem mnenju obvesti inšpekcijo, pristojno za delo.

Pravilnik ureja splošno prepoved izpostavljenosti in določa, katerim dejavnikom ne smeta biti  izpostavljeni noseča in doječa delavka:

V nadaljevanju pravilnik ureja prepoved izpostavljenosti glede na oceno tveganja in določa, da noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, ter doječa delavka, ne sme biti izpostavljena dejavnikom tveganj, postopkom in delovnim pogojem, če iz ocene tveganja iz  izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka. Pravilnik v 6. členu te dejavnike tudi natančno navaja, zato jih morajo delodajalci pregledati in ugotoviti, ali so prisotni v delovnem okolju in vključeni v oceno tveganja. Med vsemi dejavniki pravilnik ureja tudi delovne pogoje in posebej omenja tudi nočno delu in nadurno delu.

Pomembna je tudi določba 7. člena pravilnika, ki ureja prosti čas za preventivne preglede in določa, da ima delavka pravico do plačane odsotnosti z dela za čas tistih preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti izven rednega delovnega časa.