Po več kot 12 letih od zadnje temeljite prenove pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Državni zbor RS 4. decembra 2012 sprejel novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 96/2012, v nadaljnjem besedilu ZPIZ-2), katerega temeljni cilj je zagotavljanje kratko- in srednjeročne finančne stabilnosti pokojninske blagajne, ob hkratnem zagotavljanju dostojnih pokojnin vsem upokojencem. To se dosega na način, da se ustavlja nadaljnjega padanja pokojnin. S postopnim zviševanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in podaljševanjem aktivnosti trenutnih zavarovancev je zakonodajalec zagotovil medgeneracijsko pravičnejši pokojninski sistem, ki upokojitveno starost zvišuje na raven, primerljivo z drugimi evropskimi državami, pri odmeri pokojnine pa uvaja večjo transparentnost in odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov. Z novo pokojninsko reformo se slovenski pokojninski sistem prilagaja trenutnim demografskim trendom, hkrati pa upošteva evropske smernice na področju pokojninskega zavarovanja.
Pravico do starostne pokojnine lahko enako, kot je veljalo doslej, pridobi zavarovanec, ki sočasno izpolni pogoj zahtevane dobe in starostni pogoj, ki pa se v prehodnem obdobju razlikujeta glede na spol zavarovanca. Po novem bodo z ZPIZ-2 pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske izenačeni tako, da bo upokojitvena starost za oba spola postopoma zvišana na 65 let, pravico do starostne pokojnine pa bodo posamezniki v tej starosti pridobili, če bodo dopolnili vsaj 15 let zavarovalne dobe[2].
Treba je opozoriti na 27. člen ZPIZ-2, kjer so določena tudi daljša prehodna obdobja, ki bodo omogočala postopno zviševanje upokojitvenih pogojev in s tem lažje uveljavljanje starostnih pokojnin za vse zavarovance, ki so tik pred upokojitvijo. Za določitev prehodnih obdobij je zakonodajalec izhajal iz ureditve oziroma določitve pogojev za leto 2012 v ZPIZ-1. Za moške, ki so dopolnili 15 let zavarovalne dobe, ni potrebno prehodno obdobje, saj so se lahko pri 65 letih starosti upokojili že po ZPIZ-1.
V prehodnem obdobju od leta 2013 do 2016 bodo lahko zavarovanci, zavarovanke pa v obdobju od leta 2013 do 2020 pridobili pravico do starostne pokojnine z 20 leti pokojninske dobe in pri nižji starosti od 65 let.
leto |
starost | |||
moški | ženska | |||
leta | meseci | leta | meseci | |
2013 | 63 | 6 | 61 | 6 |
2014 | 64 | 0 | 62 | 0 |
2015 | 64 | 6 | 62 | 6 |
2016 | 63 | 0 | ||
2017 | 63 | 6 | ||
2018 | 64 | 0 | ||
2019 | 64 | 6 |
Zakonodajalec je posebno pozornost v okviru določitve upokojitvenih pogojev upošteval posebne delovne pogoje zaposlenih v delovnointenzivnih panogah oziroma zavarovancev z dolgim delovnim stažem oziroma dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa[3], ki so se vključili v zavarovanje že pred 20. letom starosti. Tem zavarovancem (moškim in ženskam) se z določbo četrtega odstavka 27. člena omogoča, da pridobijo pravico do starostne pokojnine pri nižji starosti na račun daljše pokojninske dobe in se bodo lahko upokojili pri 60. letih, če bodo imeli 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri tem je treba opozoriti, da tudi pod temi pogoji dobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine in ni deležen malusov. Tudi za to kategorijo zavarovancev je določeno prehodno obdobje, ko se starost, določena v do sedaj veljavnih predpisih (58 let), postopno zvišuje za oba spola na 60 let (za ženske do leta 2019, za moške do 2018) – za 4 mesece na leto. Za ženske pa je tudi določeno prehodno obdobje za postopen dvig pokojninske dobe – z 38 na 40 let (4 mesece na leto).
leto |
starost |
pokojninska doba brez dokupa (ženska) |
|
moški | ženska | ||
leta meseci | leta meseci | leta meseci | |
2013 | 58 4 | 58 0 | 38 4 |
2014 | 58 8 | 58 4 | 38 8 |
2015 | 59 0 | 58 8 | 39 0 |
2016 | 59 4 | 59 0 | 39 4 |
2017 | 59 8 | 59 4 | 39 8 |
2018 | 59 8 |
Kot pomemben element pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine je treba omeniti možnost, da bo zakonsko določeno starost mogoče zniževati na račun otrok, obveznega služenja vojaškega roka (te ugodnosti ZPIZ-1 ni poznal) ter zaradi vključitve v obvezno zavarovanje pred 18. letom starosti (to ugodnost pozna ZPIZ-1 samo za ženske):
Ena izmed novosti je pravica do predčasne pokojnine, ki omogoča vsem tistim, ki še ne izpolnjujejo pogojev za starostno upokojitev predčasno izhod iz delovne aktivnosti, torej pred dopolnjenim starostnim pogojem 65 let. Zavarovanec lahko tako uveljavi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če dopolni najmanj 40 let pokojninske dobe. Pri tem je treba opozoriti, da bo uveljavitev predčasne pokojnine oziroma predčasen odhod iz aktivnosti vplival na višino pokojnine, saj bo zavarovanec pri odmeri pokojnine deležen znižanja pokojnine (odbitkov oziroma malusov) v višini 0,3 odstotka za vsak mesec upokojitve pred izpolnitvijo pogoja starosti 65 let. Tako bo zavarovanec lahko deležen znižanja pokojnine v višini 18 odstotkov, če se bo seveda upokojil pri izpolnjenih prvih pogojih za predčasno upokojitev. V primeru, da mu bo manjkalo zgolj eno leto do izpolnitve polnih pogojev za starostno upokojitev, bo njegova pokojnina znižana za 3,6 odstotka. Treba je tudi poudariti, da se bodo pogoji za predčasno upokojitev zviševali postopno. Pri moških do leta 2018, pri ženskah pa do leta 2019.
leto |
starost |
pokojninska doba (ženska) |
|
moški | ženska | ||
leta meseci | leta meseci | leta meseci | |
2013 | 58 4 | 58 0 | 38 4 |
2014 | 58 8 | 58 4 | 38 8 |
2015 | 59 0 | 58 8 | 39 0 |
2016 | 59 4 | 59 0 | 39 4 |
2017 | 59 8 | 59 4 | 39 8 |
2018 | 59 8 |
Z novim zakonom se je poseglo tudi v določanja višine pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Najpomembnejše novosti je tako mogoče zaslediti pri izračunavanju pokojninske osnove in višini odmernih odstotkov, ki jih prinaša novi zakon.
Zakonodajalec je pri določanju višine pokojnine zasledoval temeljno načelo, da mora biti višina pravic iz pokojninskega zavarovanja v čim večji meri odvisna od višine vplačanih prispevkov. To se je zagotovilo na način, da se pri izračunu pokojninske osnove po novem upošteva obdobje najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od 1. 1. 1970, ki so za zavarovanca najugodnejša. Tako kot pri drugih spremembah pa tudi ta ne bo nastopila »čez noč« ampak je zakonodajalec določil prehodno obdobje, v katerem se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove postopoma podaljševalo za eno leto v koledarskem letu, in sicer z 19 let v letu 2013 na najugodnejših zaporednih 24 let v letu 2018.
Pomembnejše spremembe so tudi pri določitvi višine odmernih odstotkov in izračunavanju valorizacijskih količnikov. Predvsem pri zadnjih je zakonodajalec zaustavil nadaljnje padanje in s tem odpravil dosedanjo prikrito zniževanje pokojninske osnove na račun vsakoletnega zniževanja valorizacijskih količnikov. Na ta način bo odmera pokojnin bolj pregledna za zavarovance. Ker bodo valorizacijski količniki, ki tudi vplivajo na višino pokojninske osnove, sedaj višji, je ZPIZ-2 uvedel tudi nove čiste neto odmerne odstotke. Zakon določa, da se zavarovancu oziroma zavarovanki, ki je dopolnil 15 let zavarovalne dobe pokojnina odmeri v višini 26odstotkov (moški) oziroma 29odstotkov (ženske) od pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe pa se omenjena odstotka povišujeta za nadaljnjih 1,25odstotka.
Primer: To pomeni, da bo pokojnina zavarovanca za npr. 40 let pokojninske dobe znašala 57,25 odstotka pokojninske osnove (bruto odstotek, primerljiv z odstotkom po ZPIZ-1 iz leta 2012, znaša 78,21 odstotka), pokojnina zavarovank za 40 let pokojninske dobe pa 60,25 odstotka (bruto odstotek znaša 82,31 odstotka).
Pri tem je ponovno treba opozoriti na dejstvo, da bo pokojninska osnova, zaradi drugačne valorizacije osnov iz prejšnjih let, ustrezno višja.
Pri pripravi ZPIZ-2 pa se ni pozabilo na dejstvo, da so bile ženske pred letom 2000 deležne višjega vrednotenja odmernih odstotkov. V prehodnem obdobju ZPIZ-2 tako ohranja vrednost pokojnin, in sicer v višini, kot je bilo to določeno z varstvom višje odmere po ZPIZ-1. Povedano z drugimi besedami, zavarovankam, ki se bodo upokojevale v letih 2013–2022, bo pokojnina odmerjena na podlagi višjih odmernih odstotkov. Tako jim bo za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe pokojnina odmerjena v naslednjih višinah:
a) 64,25 odstotka (bruto – 87,77 odstotka) v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016;
b) 63,5 odstotka (bruto – 86,75 odstotka) v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019;
c) 61,5 odstotka (bruto – 84 odstotkov) v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022.
Iz zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da novi zakon prinaša pravičnejši način odmere, hkrati s tem pa tudi zaustavlja padanje pokojnin, ki je bil po prej veljavni zakonodaji posledica načina določanja valorizacijskega količnika (ta je v zadnjih letih padal) in padanja odmernega odstotka (po ZPIZ-1 se je odmerni odstotek vsako leto znižal za 0,5 odstotne točke, tako, da bi leta 2023 »bruto« odstotek znašal 72,5 odstotka za moške in ženske – primerljiva višina novega »neto« odstotka pa bi bila 53,7 odstotka).
Novi ZPIZ-2 prinaša tudi na področju opredeljevanja obdobij, ki vplivajo na izpolnitev pogojev za pridobitev posamezne pravice iz obveznega zavarovanja oziroma na višino pravice.
ZPIZ-2 ne pozna več pojma dodana doba, kar pomeni, da se po novem zakonu tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne upošteva več dodane dobe (leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije ter čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba), kot to velja po ZPIZ-1.
Prav tako novi zakon ne opredeljuje več delovne dobe kot posebnega obdobja. Najbolj po namenu in vsebini primerljiv obdobjem delovne dobe je po ZPIZ-2 institut pokojninske dobe brez dokupa, ki se čisto na novo uvaja.
Kot pokojninska doba brez dokupa se štejejo obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, brez dokupa pokojninske dobe (ne šteje se npr. skrb za otroka v prvem letu starosti, če starš v tem času ni bil zavarovan, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje itd.)
Zavarovanec si lahko tudi po ZPIZ-2 dokupi pokojninsko dobo zaradi izpolnjevanja pogojev ali zagotovitve boljše odmere pokojnine. V nasprotju z ZPIZ-1 ne določa konkretno, za katera obdobja je dokup možen, temveč to pravico opredeljuje na splošno. To je v skladu z enim od glavnih ciljev modernizacije pokojninskega sistema – da se v zavarovanje lahko vključi vsak, ki dela, in da je priznanje zavarovalne dobe odvisno le od plačila prispevkov. Skupno si zavarovanec lahko dokupi do 5 let pokojninske dobe.
Posebno možnost dokupa ureja 408. člen ZPIZ-2, ki v prehodnem obdobju do leta 2016zavarovancem, ki so dosegli 38 let pokojninske dobe brez dokupa, in zavarovankam, ki so dosegle 35 let pokojninske dobe brez dokupa, omogoča cenejši dokup do 2 let pokojninske dobe zaradi študija. To obdobje bodo lahko zavarovanci dokupili v višini 70 odstotkov plače zavarovanca, ki jo je prejemal v koledarskem letu pred dokupom. S tem se omogoča lažji prehod v upokojitev glede na zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju, ki so posledica odprave dodane dobe za čas študija kot časovnega bonusa brez prehodnega obdobja.
Poleg že omenjenih malusov pri uveljavljanju predčasne pokojnine so v novem zakonu tudi različni bonusi, ki naj bi posameznike spodbudili, da bi dlje časa ostali aktivni.
Najpomembnejši bonus, ki ga uvaja ZPIZ-2, je bonus v višini 1 odstotka, ki ga je deležen zavarovanec za vsake 3 mesece nadaljnjega dela po dopolnitvi pogojev za starostno upokojitev, določenih v četrtem odstavku 27. člena (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) oziroma v petem odstavku. 27. člena (prehod). Bonus je določen za največ 3 leta nadaljnjega dela. Zavarovanec, ki bo ta bonus popolnoma izrabil, je tako za zadnja 3 leta dela deležen odmere v višini 12 odstotkov (namesto 4,75 odstotka).
ZPIZ-2 zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, omogoča tudi uveljavitev 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, ki se mu izplačuje vsak mesec ob rednem prejemku iz zaposlitve. Do te pravice je upravičen vse do prenehanja zavarovanja ali uveljavitve delne pokojnine.
Bonus je določen tudi ob delni upokojitvi (upokojitev za 1 do 4 ure, delo za 4 do 7 ur na dan ali upokojitev za največ 20 ur na teden). Posamezniku, ki se delno upokoji, se izračunana delna pokojnina poveča za 5 odstotkov, tako povečano delno pokojnino pa se izplačuje največ do 65. leta.
Ena izmed najpomembnejših novosti v okviru kroga zavarovancev in s tem obremenitve delodajalcev z višjimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se nanaša na t.i. »drugo pravno razmerje«. Gre za novo zavarovalno podlago v 18. členu ZPIZ-2, kjer je določeno, da se morajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo (avtorska pogodba, druge pogodbe civilnega prava itd.). Takšna obveza ne velja za upokojence in študente in osebe, ki so že zavarovane na drugi podlagi (npr. iz delovnega razmerja). Upokojencem, ki bodo opravljali delo v okviru drugega pravnega razmerja (podjemna pogodba, avtorska pogodba), zakon torej ne predpisuje obvezne vključitve v zavarovanje, zato bodo lahko še naprej prejemali pokojnino ne glede na obseg takšnega dela, ki se šteje pod drugo pravno razmerje. Prav tako ni določena obvezna vključitev v zavarovanje za dijake in študente, ki delajo na podlagi napotnic pooblaščenih študentskih servisov.
Če bo torej oseba izpolnjevala pogoje za obvezno vključitev na podlagi 18. člena ZPIZ-2, bo izplačevalec prejemka dolžan plačati zanjo polne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (24,35 odstotka), hkrati pa bo zavarovanec iz tega naslova imel priznano zavarovalno dobo oziroma pokojninsko dobo brez dokupa, prav tako pa se bodo prejemki iz tega razmerja šteli v pokojninsko osnovo.
Tisti, ki so že vključeni v zavarovanje na drugi podlagi (npr. iz delovnega razmerja), poleg tega pa opravljajo delo na podlagi drugega pravnega razmerja, se bodo morali iz tega naslova vključiti le v posebne primere zavarovanja na podlagi 2. alineje drugega odstavka 20. člena ZPIZ-2, torej ne na podlagi 18. člena. V tem primeru bodo zavezani za plačilo posebnega prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, in sicer v višini stopnje prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost, torej 8,85 odstotka. Izplačevalec prejemka, pri katerem bo torej oseba opravila drugo pravno razmerje, bo torej od 1.1.2013 dalje obvezan plačati prispevek v višini 8,85 odstotka.
Poleg bonusov za zavarovance so v ZPIZ-2 določene tudi spodbude za delodajalce, in sicer za zaposlovanje starejših in mlajših delavcev, mater z otrokom do tretjega leta starosti ter podjetnike, ki prvič registrirajo samostojno dejavnost.
Spodbude za zaposlovanje starejših bo lahko uveljavljal delodajalec za delavce, starejše od 60 let, v višini 30-odstotne oprostitve prispevkov delodajalca oziroma za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za predčasno upokojitev v prehodnem obdobju, v višini 50-odstotne oprostitve prispevkov delodajalca.[4]
Spodbude so določene tudi za zaposlovanje mlajših, ki še niso dopolnili 26 let starosti, in za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo zaposlene pri istem delodajalcu nepretrgano najmanj dve leti. Za te zavarovance bodo lahko delodajalci uveljavljali vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 odstotkov, drugo leto pa v višini 30 odstotkov prispevkov delodajalca.
Z namenom spodbujevanja podjetništva in konkurenčnosti pa so samostojni podjetniki v prvem letu poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali drug register oziroma evidenco oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 odstotkov zneska prispevka. V drugem letu poslovanja pa so te osebe oproščene plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 odstotkov zneska prispevka.
Pomembne spremembe je doživelo tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri tej obliki zavarovanja, ki temelji na naložbenem principu, so novosti vpeljane predvsem na področju delovanja sistema, ki je sedaj preglednejše, informiranja zavarovanca, na področju upravljanja je prišlo do bistvenega zniževanja stroškov, ki jih upravljavci lahko zaračunavajo zavarovancem. Vpeljale so se bistvene novosti na področju naložbene politike, prav tako pa se pogoji za pridobitev pravic prilagajajo spremembam v obveznem zavarovanju. V okviru naložbene politike se vpeljuje t.i. sklade življenjskega cikla. Naložbena politika življenjskega cikla se bo izvajala na podlagi krovnih skladov oziroma skupine kritnih skladov. Upravljavec bo v okviru te naložbene politike sredstva članov, glede na njihovo starost, razporejal od (pod)sklada z bolj agresivno naložbeno politiko v sklad z manj agresivno naložbeno politiko. V zadnjem (pod)skladu pa bo upravljavec na sredstva članov zagotavljal minimalno zajamčeno donosnostjo. Pomembne spremembe prinašajo tudi določbe, ki se nanašajo na možnost enkratnega dviga sredstev. Z novim ZPIZ-2 se bistveno omejuje enkratni dvig v okviru kolektivnega zavarovanja, kar je tudi smiselno glede na namen te oblike zavarovanja - zagotavljati dodaten vir dohodka v upokojitvi. Zavarovanec bo iz kolektivnega zavarovanja sredstva lahko dvignil le tedaj, ko bo že izpolnil pogoje za upokojitev in samo pod pogojem, če bo imel na računu manj kot 5000 evrov (takšne omejitve pa ne veljajo za sredstva, ki so bila vplačana do uveljavitve ZPIZ-2, saj zanje glede enkratnega izplačila še naprej veljajo določbe ZPIZ-1).
ZPIZ-2 v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja uvaja tudi učinkovitejši nadzor. Ena izmed pomembnejših novosti na tem področju je vpeljava odbora pokojninskega sklada, ki bo sestavljen iz petih predstavnikov zavarovancev in delodajalcev, ki vplačujejo premije za zaposlene. Naloga odbora bo nadzor zakonitosti in uspešnosti poslovanja sklada oziroma upravljanja izvajalca pokojninskega načrta. Prav tako se podeljuje nove pristojnosti Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za zavarovalni nadzor in Inšpektoratu RS za delo.
ZPIZ-2 določa posebno ureditev upokojevanja za vse zavarovance, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev po ZPIZ-1. Vsi tisti zavarovanci, ki so še v času veljavnosti ZPIZ-1 izpolnili pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 (vključno z dodano dobo in z znižanjem starostne meje pod pogoji, ki jih določa ZPIZ-1), se bodo lahko upokojili po določbah ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi novega zakona in to ne le v letu 2013, temveč kadarkoli se bodo odločili za upokojitev. Tem zavarovancem se bo tudi pokojnino odmerjalo pod pogoji, določenimi v ZPIZ-1. Tako bodo za njih veljali bruto odmerni odstotki, osnova za odmero pokojnine pa bo upoštevana na podlagi 18 najugodnejših zaporednih let in ne 24 let, kot je po prehodnem obdobju predvideno po novem zakonu. Takšno varstvo je zagotovljeno v 391. členu, kjer je v tretjem odstavku tudi določeno, da se za preračun pokojnin po ZPIZ-1 še naprej uporablja stari način vrednotenja valorizacijskih količnikov v višini 0,732, iz česar izhaja, da v bodoče v okviru varstva pričakovanih pravic valorizacijski količniki ne bodo več padali, kar je za zavarovance še ugodneje.
ZPIZ-2 ureja tudi varstvo pričakovanih pravic za določene kategorije zavarovancev na način, da se bodo skladno z določbami ZPIZ-1 lahko upokojili:
Ukrepa glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki bo v letu 2018 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki je bil določen v 9. členu Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16; v nadaljevanju: ZUPPJS17), v letu 2018 ni. To pomeni, da lahko javni uslužbenci, ki bodo v letu 2018 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, nadaljujejo z delom, za to ni potreben ne dogovor in ne soglasje delodajalca.[5]
S 1. 1. 2016 je pričela veljati novela ZPIZ-2B, ki je prinesla spremembe na področju poklicnega zavarovanja in področju dvojnega statusa zavarovancev ter izplačila 20 % starostne ali predčasne pokojnine.
Bistvene novosti na področju poklicnega zavarovanja so se nanašale na revizijo obstoječih in določanje novih delovnih mest poklicnega zavarovanja, izvedbo analize posledic dela za zdravje delavcev za vsa obstoječa delovna mesta poklicnega zavarovanja, nadzor nad vključitvijo v poklicno zavarovanje in plačevanjem prispevkov poklicnega zavarovanja. Pomembna sprememba je bilo zvišanje najnižje poklicne pokojnine na višino starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec poklicnega zavarovanja prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečana za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Na novo je bila urejena tudi najvišja višina poklicne pokojnine, ki doslej ni bila omejena, in sicer lahko poklicna pokojnina znaša največ toliko, kot je višina starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Na novo so bile uvedene solidarnostne rezerve z namenom vzpostavitve ravnovesja med presežki in primanjkljaji na računih posameznih zavarovancev-članov.
V okviru dvojnega statusa se je zasledovala enaka obravnava na način, da imajo vsi zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pokojnine, možnost uveljavitve izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine. To možnost imajo tudi vsi, ki izpolnjujejo pogoje po starih predpisih (ZPIZ, ZPIZ-1), izplačilo pa ni več omejeno na 65 let starosti. Zakon je prinesel tudi spremembe pri ureditvi delne pokojnine in reaktivacije, ki prav tako na svoj način omogoča »dvojni status« oziroma ohranjanje statusa zavarovanca ob hkratnem statusu upokojenca. Uvedla se je namreč možnost, da zavarovanec ali upokojenec po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostane delovno aktiven oziroma ostane v zavarovanju tudi samo za dve uri ali tri ure dnevno oziroma 10 ali 15 ur tedensko in ne najmanj za štiri ure, kakor je veljalo pred tem.
V aprilu 2017 je bila v Državnem zboru RS sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki se je začela uporabljati 1. oktobra 2017. ZPIZ-2C je uvedel nov institut zagotovljenega zneska najnižje starostne ali invalidske pokojnine v višini 500 evrov, in sicer v primeru, če starostna ali invalidska pokojnina za zakonsko predpisano pokojninsko dobo ne dosega tega zneska.
Temeljni namen sprememb zakona je v tem, da se zagotovi starostna in invalidska pokojnina vsaj v primerljivi višini, kot je cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, vsem tistim upokojencem, ki:
- so že pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti;
- so dopolnili pogoj polne pokojninske dobe, kot je bil po vsakokratno veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan.
Navedenim upokojencem se tako zagotavlja znesek starostne pokojnine v višini 500 evrov mesečno, tudi v primeru, ko imajo ali bi imeli zaradi nizkih plač po splošnih pravilih odmerjeno nižjo starostno pokojnino od navedenega zneska. Na takšen način se zagotavlja socialna varnost vsem upokojencem, ki so izpolnjevali »polne pogoje oziroma polno pokojninsko dobo« v skladu s vsakokratno veljavno zakonodajo (torej tako tistim upokojencem, ki so se upokojili v skladu z veljavnim ZPIZ-2 kot tudi vsem ostalim, ki so se kadarkoli upokojili z dopolnjenim polnim pogojem pokojninske dobe).
ZPIZ-2C ureja zagotavljanje najnižje pokojnine tako prejemnikom starostne pokojnine kot tudi prejemnikom invalidske pokojnine. Do zagotovljene najnižje pokojnine pa v nobenem primeru niso upravičeni upokojenci, ki se upokojijo predčasno, saj je njihova predčasna pokojnina znižana zaradi upokojitve pred določeno starostjo, pri čemer so za zmanjšanje vedeli ob sami upokojitvi, ravno tako so bili seznanjeni o trajnosti zmanjšanja pokojnine.
ZPIZ-2E je bil v Državnem zboru RS sprejet dne 9. novembra 2017 in je prinesel dve ključni rešitvi.
Z novelo ZPIZ-2E je predvidena nova ureditev upoštevanja dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31. 12. 2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, ko so bili prispevki dejansko plačani.
Doba, ki so jo zavarovanci pridobili na podlagi prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do vključno 31. 12. 2012, je tako izenačena z dobo, ki so jo zavarovanci dopolnili na podlagi obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in se bo pri priznavanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa in ne več kot pokojninska doba, na podlagi katere je zavarovanec pri navedeni starosti uveljavil le pravico do predčasne pokojnine. Zavarovancem, ki so torej bili določeno obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-2 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se bo to obdobje upoštevalo tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
S spremembo 134. člena ZPIZ-2 se za delavce, za katere delodajalci ne predlagajo obračunov prispevkov za socialno varnost, ohranja možnost pridobivanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na tej podlagi, s tem pa se zagotavlja tudi njihova socialna varnost.
Prav tako se predpisuje dolžnost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da posreduje obvestilo delodajalcu in zavarovancu o neobračunanih prispevkih v primeru, če delodajalec za delavce v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije in napotene delavce, v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter o davčnem postopku ni izpolnil svoje obveznosti in ni posredoval obračuna davčnega odtegljaja.
Namen ureditve je v zagotovitvi upoštevanja celotnega obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo delavcem, ki na obračunavanje prispevkov za socialno varnost nimajo vpliva, ob hkratnem obveščanju zavarovancev o posledicah neobračunanih prispevkov (nepriznavanje plač pri določanju pokojninske osnove in nepriznavanje pokojninske dobe)in o pravnih možnostih, ki jih ima za zaščito svojih pravic, skupaj s pozivom zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino). Delodajalca pa se seznani, da mora izplačati plačo, če tega še ni storil in posredovati obračun davčnega odtegljaja, sicer stori prekršek, za katerega je predpisana kazen globe.
Literatura
[1] Rangus, Pokojninski sistem po novem, HRM revija februar 2013, izdaja: 51/2013,
[2]Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
[3]Pokojninska doba brez dokupa se nanaša na obvezno vključitev v obvezno zavarovanje (na podlagi delovnega razmerja, kot s.p., družbeniki, kmetje itd.), obdobja, ko je posameznik prejemal nadomestilo za starševsko varstvo, brezposelnost, iz naslova začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali je bil prostovoljno vključen zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izrecno je izključen dokup, posredno pa tudi obdobje, ko je bila oseba prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje.
[4] S 1. 1. 2016 je začel veljati Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela (Uradni list RS, št. 90/2015 in 75/17, se začasno preneha uporabljati določba 156. člena ZPIZ-2, ki ureja delno oprostitev plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za starejše delavce v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2019.
[5] http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/SOUS/mnenja/Pojasnila_-_place_povracila_stroskov_15.1.2018.pdf