Preberite:
Pred več kot tremi desetletji se je izobraževalna strokovna praksa začela intenzivno ukvarjati s projektnim delom. Naenkrat je postalo pomembno in moderno vse, kar je bilo opredeljeno kot projekt. V teh desetletjih se je termin projekt udomačil v šolski praksi za vse dejavnosti, ki niso neposredno izpeljane med poukom in ki potekajo na šolah v okviru ciljev v učnih načrtih, a imajo širšo izobraževalno dimenzijo.
V Sloveniji danes ni vrtca, osnovne ali srednje šole, ki ne bi izvajala enega ali več projektov. To so projekti različnih velikosti in širine, imajo različne zunanje oblike, zajemajo različno vsebino, predvsem pa se razlikujejo po ciljih in rezultatih.
Prav rezultati določajo pomen projekta. Ali so rezultati prenosljivi? So trajnostni? Bodo vplivali na razvoj izobraževanja? So pomembni za mednarodne primerjave? Ali prinašajo mednarodni ugled? So v projektu povezani izvajalci – učitelji in prejemniki – učenci in dijaki? Danes je najpomembneje, da v projektih prepoznamo priložnosti za učinkovito vpetost v družbeno okolje in da so rezultati usmerjeni v povezovanje šole z gospodarstvom.
Šole se danes odločajo za izvajanje projektov iz različnih nagibov in potreb. V prednosti so šole, ki imajo učitelje, ki so dovolj pogumni in kompetentni, da se prijavijo in izvajajo določen projekt.
Prav pogum je osnovno vodilo pri odločanju za izvajanje projektov na šolah. Treba je imeti ideje in znanje, biti iznajdljiv in trmast, najpomembneje pa je imeti sodelavce, ki so pripravljeni sodelovati v novem izzivu. Projekti so izziv, ki zahteva motiviranost, vztrajnost in požrtvovalnost.
Brez ideje se težko lotimo novega projekta, a velikokrat osnovna ideja preraste začetno dilemo. Projekti dobijo nove dimenzije in razsežnosti, nas popeljejo na nove poti in rezultate. Na uspešnost projekta vplivajo zadostna količina fantazije in hkrati realne komponente, da se skupaj zlijejo v celoto. Učitelji v projektu dobijo dragocene izkušnje, takšne, ki jih težko dobijo kjer koli na strokovnem usposabljanju. Izkušnje spodbujajo kritično razmišljanje, sposobnost reševanja problemov, delo v timu in uporabo IKT.
Danes so se spremenila pojmovanja znanja, cilji izobraževanja so novi, učenci so drugačni …
Ključno se je spremenila in se še spreminja tudi vloga učitelja. Iz nosilca in prenašalca znanja je postal načrtovalec in usmerjevalec učnega procesa, zdaj postaja svojim učencem partner v procesu učenja. Spremenilo se je in se še naprej spreminja celotno kulturno okolje, znotraj katerega deluje šola. Naša šola bolj kot kdaj koli prej potrebuje znanja in spretnosti, ki ji bodo omogočile uspešno delovati v okolju tisočerih družbenih in individualnih raznolikosti.
Šolstvo in šola neposredno in posredno zajemata nepregledno število posameznikov: učitelje, učence, starše, širšo strokovno in družbeno javnost. Vsak izmed njih ima svojo preteklo šolsko izkušnjo in poglede na to, kaj šola je in kaj naj bo, kakšen je dober učitelj, česa se je smiselno učiti, kako se je pametno učiti in kako znanje meriti.
Projekti in projektno delo imajo v svojem bistvu veliko odgovorov na ta vprašanja.
Na Gimnaziji Ptuj se že trinajst let ukvarjamo s projektnim tednom, ki je postal že prepoznavna dejavnost naše šole. Vsako leto zanj izberemo drugo temo in na šoli ni učitelja, ki ne bi bil vpet v njegovo organizacijo in izvedbo.
Pri organizaciji projektnega tedna smo na Gimnaziji Ptuj razvili določena pravila in standarde, ki so zdaj že ustaljena praksa in privzeto delovanje celotnega učiteljskega zbora.
V praksi je zelo pomembno, kako načrtujemo projekt, kdo je član ožje projektne skupine, kdo vodi to ožjo skupino, kako oblikujemo vsebino, cilje in predvidimo rezultate, koliko finančnih sredstev imamo na razpolago, kakšni bodo posamezni koraki, kako je projekt časovno opredeljen in kako bo potekala evalvacija.
Če v fazi načrtovanja spregledamo kakšen korak, se nam to lahko maščuje kasneje. Veliko pozornost moramo nameniti načinu vodenja in obveščanja ter vodenju dokumentacije.
Na kratko bom predstavila šest projektov, ki so na Gimnaziji Ptuj potekali v preteklem obdobju. UNESCO je vsakodnevna strategija življenja ter dela na šoli in vsak projekt vsebuje prvine UNESCO načel, tudi drugi projekti so ta trenutek zelo pomembni, čeprav se izogibamo razvrščanju pomembnosti projektov. Vsi, v katerih sodelujejo naši dijaki, so enako pomembni in v vse verjamemo enako prepričani.
Leta 2008 je 56 slovenskih splošnih gimnazij ustanovilo konzorcij, ki se je prijavil na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za projekt Posodobitev gimnazijskega programa.
Šole so v projektu Posodobitev gimnazijskega programa sledile ciljem, ki so bili v dokumentih projekta jasno opredeljeni. V projekt so splošne gimnazije vstopale z različnih izhodišč: ene z izkušnjami didaktične prenove, druge z izkušnjami evropskega oddelka in tretje z izkušnjami lastnega razvoja.
Projekt Posodobitev gimnazijskega programa je prinesel v šestih letih izvajanja veliko sprememb in v njem je nastalo veliko inovativnih pristopov. Mislim, da vsi, ki smo bili neposredno vpleteni v izvedbo sprememb, teh sprememb v vsakdanjem šolskem delu še opazili nismo.
Spremeniti ravnanja pomeni najprej spremeniti prepričanja, to pa je mogoče le postopno, počasi in načrtno. V družbi, ki se kiti z demokratičnimi vrednotami, pa se po poti direktive niti poskusiti ne bi smelo. Kako torej? Argumentirano, dialoško, s preskušanjem in preverjanjem na majhnih vzorcih pred vpeljavo povsod in za vse. S sprotnim ugotavljanjem in odpravljanjem pomanjkljivosti in slabosti, z nenehnim izboljševanjem izhodiščnih rešitev, predvsem pa z iskrenim in zavzetim sodelovanjem vseh, ki jih neka šolska novost zadeva.
Naslednje generacije gimnazijskih maturantov bodo svojo gimnazijsko pot prehodile skozi prenovljene učne načrte, doživele bodo veliko novosti in novih didaktičnih sprememb. Mladi v šolo vstopajo z znanji in veščinami, ki jih učitelj nima, ali pa jih uporabljajo v obliki, novejši od tiste, ki jo pozna učitelj. Spremenilo se je in se še naprej spreminja celotno kulturno okolje, znotraj katerega deluje šola. Na spremenjene generacije »novih« maturantov ne vpliva le projekt posodobitve gimnazijskega programa, vplivi so popolnoma drugačni, kot so bili pred nekaj generacijami in vpliv je večplasten, hitrejši in bolj razpršen.
Posodobitev gimnazijskega programa je zelo vplivala na ustvarjanje novih oblik profesionalnih skupnosti, učitelji in šole so se povezovali, nastajale so nove oblike sodelovanja na šoli in izven nje, strokovno izpopolnjevanje je dobilo nove okvire, novi predmeti so kultura in civilizacija, evropske študije ter slovenski jezik in prevodi, ki se izvajajo v izbirnem delu programa. V glavnem, v zadnjih šestih letih je na splošnih gimnazijah živahno vrvelo, stare stvari so dobile veljavo ali pa so jih zamenjale nove stvari, vsekakor pa smo skušali slediti hitremu razvoju na vseh predmetnih področjih in se prilagajati spremembam.
Verjamem, da smo prehodili pot, ki se ne bo končala. Ker smo ugotovili, da želimo hoditi naprej. »Kdor ne gre naprej, gre nazaj.« (Goethe)
Erasmus+je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja mladine in športa za obdobje 2014–2020. Program je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 20142020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine.
Gimnazija Ptuj je skupaj s partnerskima šolama II. Gimnazija Osijek in Alpen Adria Gymnasium Völkermarkt uspešno kandidirala na prvem razpisu programa Erasmus+ aprila 2014. Triletni projekt »Znanje za razvoj« se ukvarja z možnostmi razvijanja ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnih gimnazijah. Trenutno obstaja namreč nekaj dobrih modelov za razvoj ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost, vendar so ti omejeni na poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi na simulacijo ustanavljanja in upravljanja podjetij. Trenutno pa ne obstaja zadovoljiv model, ki bi omogočil razvoj ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost v splošnem izobraževanju, kjer to kompetenco razumemo nekoliko širše: »Samoiniciativnost in podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje. Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco: sposobnost ugotavljanja razpoložljivih priložnostih za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji »širšega pogleda«, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega, kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.« (Evropski referenčni okvir, Ključne kompetence za vseživljensko učenje, 2007)
Dolgoročni vplivi projekta:
UNESCO ASP mreža je nastala kot Projektna mreža združenih šol (Associated Schools Project Network-ASPnet) leta 1953. Danes je to globalna mreža približno 9.900 predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih izobraževalnih ustanov v 176 državah. Združene šole so zavezane spodbujanju in uresničevanju UNESCO načel, kar izvajajo preko projektov, s katerimi skušajo otroke in mladino čim bolje pripraviti na izzive vedno bolj kompleksnega in medsebojno odvisnega sveta.
Koordinacija mednarodne mreže ima sedež v Parizu in je sestavni del sekretariata UNESCO. Sodelujoče šole se na nacionalni ravni združujejo v nacionalne ASP mreže, katerih delo vodi in koordinira nacionalni koordinator.
Slovenska mreža UNESCO ASP šol je bila ustanovljena leta 1996 in danes je v mreži več kot 90 članic od vrtca do srednje šole.
Študijske teme ASPnet so:
Naloge šol so opredeljene na treh ravneh:
Gimnazija Ptuj je po dolgoletnem članstvu v ASP mreži UNESCO šol skušala najti svojo pot za širjenje idej in načel Unesca v svojem lokalnem okolju in širše v Sloveniji. Letos smo uspešno izvedli že drugi UNESCO ASP tek mladih. Pozitivni odzivi in navdušenje vseh udeležencev nas motivirajo, da nadaljujemo. Ponovno bomo povezali kulturo športa in zdravja s kulturo miru ter se maja 2015 zbrali na tretjem mednarodnem UNESCO ASP teku otrok, učencev, dijakov, učiteljev iz cele Slovenije in tujine. Pridružili se nam bodo tudi številni ambasadorji.
Za načelo športa smo se odločili na podlagi listin, ki v UNESCO šolah igrajo najpomembnejšo vlogo in dvigujejo standarde kakovosti za uresničevanje UNESCO načel.
»Šport je prepoznan instrument za promocijo miru, ne glede na geografske meje in socialne razrede. Ima pomembno vlogo kot spodbujevalec socialne integracije in ekonomskega razvoja v različnih geografskih, kulturnih in političnih kontekstih.« (UNESCO, Sport for Peace and Development)
»Ukvarjanje s športom je človekova pravica. Vsak posameznik mora imeti možnost športnega udejstvovanja brez diskriminacije in v olimpijskem duhu, kar je mogoče doseči le z medsebojnim razumevanjem v duhu prijateljstva, solidarnosti in fair-playa.« (Olimpijska listina)
S tekom povezujemo kulturo športa s kulturo miru, srbimo za motiviranje mladih za lasten telesni razvoj in zdrav življenjski slog.
Promovirati tek pomeni spodbujati interakcijo mladih z vrstniki in odraslimi in tako oblikovati pozitivno samopodobo vseh sodelujočih.
S tekom razvijamo prvine vzgoje za kulturo miru in medkulturno vzgojo. Poznavanje lastnih zmožnosti in medsebojno preizkušanje povečuje etično občutljivost do pripadnosti posamezni skupini, pozitivna identiteta pa je temelj za strpnost in odprtost do različnosti v lastnem okolju in do drugih.
Simulacije OZN že leta širijo vrednote in delovanje Združenih narodov po vsem svetu in dajejo dinamični in proaktivni mladini priložnost, da pridobi izkušnje v diplomatskih vodah, se izuri v reševanju perečih problemov, prav tako pa povečujejo zavedanje o priložnostih, ki jih ponuja globalna organizacija, kot je Organizacija Združenih narodov.
Priprava dijakov na tovrstne konference je projektno zasnovana in vključuje pridobivanje novega znanja o politični, kulturni, gospodarski, socialni, vojaški in izobraževalni politiki držav s celega sveta. Hkrati pa priprave in sodelovanje na konferencah pri mladih razvijajo retorične sposobnosti, kritično mišljenje, sposobnost sprejemanja odločitev, učenje odgovornosti za sprejete odločitve, sposobnost argumentiranja, dialoga in konstruktivne debate ter učenja finančnih konstrukcij.
Konference same pa mladim omogočajo, da se preizkusijo v vlogi diplomatov in skupaj rešujejo vprašanja globalnega pomena, kot to počnejo delegati v Generalni skupščini OZN in omogočajo medkulturni dialog v formalnem in neformalnem druženju.
V mesecu novembru 2014 je bila konferenca za dijake ptujske gimnazije prva tovrstna izkušnja. Konferenca, na kateri je sodelovalo okrog 200 delegatov, je potekala v duhu osrednje teme: To protect and preserve. Udeleženci so prihajali iz 25 šol iz vsega sveta. Poleg Slovenije in Italije so v Čedad pripotovale tudi delegacije iz Albanije, Argentine, Latvije, Kanade, Rusije, Omana, Mauritiusa, Grčije, Moldavije in Hrvaške. Vsaka delegacija je zastopala vnaprej določeno članico Združenih narodov. Tako so dijaki Gimnazije Ptuj za tri dni postali diplomati Ekvatorialne Gvineje in so zagovarjali stališča te afriške države, vsak v svojem komiteju. Delegati so bili razporejeni v Varnostni svet ter komiteje za UNESCO, razoroževanje, okolje in človekove pravice, kje je naš dijak bil celo podpredsednik tega komiteja.
O pomenu projekta za mlade pa dijak Žan Malek Petrovič : »V Čedadu smo preživeli izjemne tri dni. Kljub bogati zgodovini, ki prežema vsak kotiček Čedada, je bilo v času konference v zraku čutiti prihodnost. Prihodnost, ki jo bomo z novim znanjem, izkušnjami in navdihom iz CFMUNESCO 2014 oblikovali tudi mi.«
S projektom Fair Do, ki je nastal v sodelovanju s Pravično trgovino 3MUHE, društvom Humanitas, kulturno ekološkim društvom Smetumet in neprofitno organizacijo Kafuli v Burkini Faso, so se dijaki Gimnazije Ptuj začeli ukvarjati v lanskem šolskem letu. Za razliko od prve skupine, ki se je posvetila problematiki gojenja kave, se je letošnja skupina poglobila v problematiko bombaža.
V okviru projekta so se dijaki seznanili z načeli pravične trgovine ter zasnovali lastni izdelek iz Fair Trade bombaža. Peresnico in torbico, namenjeno prenašanju steklenice za vodo, ki jo je zasnovala projektna skupina na Gimnaziji Ptuj, so pod okriljem organizacije Kafuli šivali otroci in ženske v Burkini Faso. S svojim projektom se je šola na pobudo nemške prostovoljke in naše profesorice prijavila tudi na natečaj Fair Trade organizacije v Nemčiji, kjer je zavest o pravični trgovini mnogo bolj razširjena. Na tekmovanju je sodelovalo 51 šol iz Nemčije in drugih evropskih držav. Projekt Fair Do iz Gimnazije Ptuj je komisija izbrala kot najboljši projekt izmed vseh 51 prijavljenih projektov in ptujske gimnazijce projektne skupine nagradila s certifikatom »Pravični razred«.
Podelitev je potekala v nemškem mestu Saarbrücken. Prvič je šola širši javnosti predstavila svoje izdelke, narejene po načelih pravične trgovine, ter izvedla predavanje na temo pravične trgovine. Prav tako je prejela ogromno čestitk za izjemen uspeh in pohval za projektno delo ter prizadevanja.
Dijaki Gimnazije Ptuj so se prijavili na razpis Mladinskega natečaja kratkih filmov o človekovih pravicah 2014, ki ga je razpisala OZN na Dunaju. Posneli so zgodbo iz šolskih klopi z naslovom Poveličevane, a teptane (Praised but Violated), ki govori o novem revnem sošolcu, ki ga drugi ne sprejemajo. Film je požel velik uspeh in bil nagrajen. Sodelujoči dijaki so se pod vodstvom mentorice na vabilo organizatorjev udeležili zaključka natečaja, ki je bil pravzaprav del mednarodnega filmskega festivala na temo človekovih pravic. Udeležili so se slavnostne prireditve, na kateri so izvedeli, da so zasedli 3. mesto. Nagrado so prejeli iz rok slovenske veleposlanice na Dunaju, kar je uvrstitvi dalo še posebno težo. Organizatorji so za dijake pripravili voden ogled enega od štirih sedežev OZN, imenovanega tudi Mesto OZN. Dijaki so si lahko od blizu ogledali Nobelovo nagrado za mir, ki jo je leta 2005 dobila Mednarodna agencija za jedrsko energijo pri Združenih narodih. Spoznali so, kako težko je ob politični, kulturni in verski raznolikosti doseči dogovore, ki bi zagotavljali trajno izboljšanje razmer za svetovno prebivalstvo.
Projekti na Gimnaziji Ptuj so priložnost, da mladim zagotovimo veliko možnosti za odkrivanje in eksperimentiranje – estetsko, umetniško, športno, znanstveno, kulturno in socialno – in hkrati uvod v to, da bodo kmalu sami delovali, raziskovali in ustvarjali na vseh teh področjih. Izkušnje iz šolskih projektov bodo lahko prenesli v svet svojih poklicev in na svoja delovna mesta.
Za svet so značilne hitre spremembe ter vse večja globalizacija in kompleksnost gospodarskih in družbeno-kulturnih odnosov. Vse pogostejša gonilna sila novih gospodarskih struktur in združb so učinkovita raba znanja, hitro pridobivanje informacij, prilagodljivost in prepričljivost. Predvsem bodo imeli v prihodnosti prednost tisti, ki bodo znali delati v timu. Danes ni več nikogar, ki bi imel zagotovljeno delovno mesto od rojstva do smrti, sedanje in prihodnje generacije se bodo lahko soočile z izzivi prihodnosti le, če bo izobraževanje ta trenutek ponudilo možnosti za pridobivanje spretnosti in znanja za svet, ki se spreminja s svetlobno hitrostjo.
In kam v tem kaosu realno postaviti projekte? Spletnih strani, pozivov, pobud in razpisov je nešteto, potrebne so ure in ure iskanja, razmišljanja in na koncu modrosti, da se pravilno odločiš: kam?