Preberite:

• Razvojni načrt
• Izvedbeni načrt
• Razvojno načrtovanje v vrtcu
• Ugotovitve in priporočila

Začetek našega načrtnega strokovnega pedagoškega dela se je začel s samoevalvacijo dela v šolskem letu 2009/10, ki je bila osnova za načrtovanje dela v novem šolskem letu in razvojnega načrtovanja.

Na ravni zavoda smo se odločili, da gremo v proces vzajemnega učenja, v katerem posameznikom ali timom pomagamo do boljših dosežkov. Opirali smo se na notranje vire, torej na dane sposobnosti in na osebno moč posameznika ali skupine. Izbrali smo pristop, pri katerem smo izhajali iz trenutnih razmer, v katerih smo se znašli in v katerih smo iskali rešitve, ki bodo za nas in za druge udeležence v danem trenutku najustreznejše.

V proces načrtovanja in izvajanja dela so bili vključeni vsi strokovni delavci šole, ki so bili organizirani v aktivih vzgojno-izobraževalnih obdobij, na ravni zavoda jih je pet. Poudarek pri delovanju aktivov je bil na vertikalnem sodelovanju in povezovanju med predmetnimi področji. Takšna oblika dela pa je zahtevala še dodatne napore pri organizaciji, povezovanju in sodelovanju, za to smo določili še tim za vzgojno in učno področje dela, ki je skrbel za koordinacijo med vsemi aktivi.

Spremljava in analiza našega dela je potekala na osnovi ciljev, ki smo si jih zastavili z razvojnim načrtom zavoda in letnim delovnim načrtom. Pri spremljavi dela na vzgojnem področju so sodelovali učitelji, učenci in starši. Za zbiranje in obdelavo določenih podatkov je poskrbela tudi zunanja institucija, s katero smo sodelovali v projektu za preprečevanje nasilja. Prvi rezultati dela so bili vidni šele v naslednjem letu, za to je bilo treba dosledno upoštevati določena pravila, ki smo si jih zastavili na ravni zavoda, jih dopolnjevati, spreminjati in izvajati med rednim delom. Zadnja leta kažejo izboljšave in dobre rezultate, ki so plod večletnega dela in s tem smo zadovoljni. Nasilje se je bistveno zmanjšalo, če  pa se pojavijo kršitve šolskega reda, so naše reakcije poenotene. Nemudoma pristopimo k reševanju problemov, učenci in starši so bolj dostopni za sodelovanje in nas tudi sami opozarjajo na težave, ki se pojavljajo med vrstniki. Za reševanje vzgojnih težav smo izdelali protokol, ki nas vodi med procesom izboljšanja stanja. Od letošnjega leta pa uporabljamo tudi protokol za reševanje različnih oblik nasilja med učenci, med učitelji in učenci ter med učitelji in starši.

Tako smo ustvarili uspešno socialno okolje, ki je pogoj za kakovostnejše delo na učnem področju. V proces izboljšanja stanja na učnem področju dela smo se intenzivno vključili v šolskem letu 2010/11. Želeli smo ga izboljšati zaradi rezultatov na nacionalnih preizkusih znanja, zaradi empiričnih mednarodnih ugotovitev iz preizkusov znanja (PISA, PIRLS, TIMSS) ter kvalitativnih raziskavah in evalvacijah, ki so se osredotočale na preučevanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na dosežke učencev. 

Razvojni načrt

Načrtovanja dela smo se lotili z razvojnim načrtovanjem, za katerega so nas usposobili na mariborski organizacijski enoti Zavoda RS za šolstvo.

Postavili smo si temeljna vprašanja, ki so vprašanja razvoja zavoda:

• Kje smo sedaj?
• Kaj moramo spremeniti?
• Kako potrebne spremembe lahko obvladamo?
• Kako bomo vedeli, da smo bili pri uvajanju sprememb uspešni?

Prednosti takšnega načrtovanja so predvsem:

• pozornost, usmerjena na cilje izobraževanja,
• celovit in usklajen pristop,
• omogoča uresničevanje vizije šole,
• pomaga pri preprečevanju stresa zaradi preobremenitev,
• dosežki postanejo opaznejši,
• izboljšanje kakovosti razvoja kadrov,
• okrepljeno partnerstvo med učitelji in ravnateljem,
• lažje poročanje o delu zavoda,
• z vključevanjem vseh grajeno lastništvo in zavzetost,
• pozornost, posvečena temeljnim prioritetam – tistim, ki so pogoj drugim.

Kot izhodišče našega načrtovanja smo ob že omenjenih ugotovitvah iz preizkusov znanja (PISA, PIRLS, TIMSS) upoštevali še naslednje:

• poslanstvo organizacije (Zakon o OŠ, ZOFVI itd.),
• cilji sodobne šole in spoznanja sodobnih edukacijskih ved,
• vrednote organizacije (vizija),
• politike in pobude na državni in lokalni ravni,
• prejšnji pregledi in drugi dostopni podatki,
• cilji, opredeljeni ob individualnem spremljanju.

Izvedbeni načrt

Ob zavedanju določenih pomanjkljivosti pri učencih in učiteljevih kompetencah, ki so pogoj za kakovostno delo z učenci, smo se usmerili v akcijsko načrtovanje in pridobivanje ustreznih znanj s tega področja. Tako je nastal akcijski načrt, ki je bil potreben za razvojno načrtovanje.

Z akcijskim načrtom smo si zastavili prioritetna področja, za katera smo ugotovili, da predstavljajo strokovni izziv za izboljšanje stanja. Določili smo cilje in kazalnike ter načrt spremljave.

Posnetek stanja

Kot prvi korak pri načrtovanju smo preverili, kateri so cilji sodobne šole in katera znanja (kompetence) potrebujemo za doseganje teh. Za to je bilo treba opraviti posnetek stanja, ki smo ga opravili z:

• individualno analizo s pomočjo samoocenjevalnih obrazcev,
• skupinsko analizo s pomočjo samoocenjevalnih obrazcev po vzgojno-izobraževalnih obdobjih,
• analizo dela na ravni šole kot celote (razvojni tim),
• vprašalniki za učence, starše, strokovne delavce,
• letnimi razgovori za zaposlene.

Pri samoevalvaciji in analizi dela smo ugotovili določene pomanjkljivosti pri procesnih znanjih učencev, pri doseganju znanja na višjih taksonomskih stopnjah in pri usposobljenosti za delo z različnimi strategijami učenja.

Pri preverjanju kompetenc strokovnih delavcev in z letnimi razgovori smo prišli do zanimivih podatkov, ki so se kot pomanjkljivosti kazale tudi pri samoevalvaciji in analizi dela na ravni zavoda z vsemi deležniki v procesu dela na učnem področju.

Podatki o kompetencah strokovnih delavcev

Največ težav pri kompetencah učiteljev smo ugotovili pri konkretizaciji kurikula, pri ustreznem povezovanju in usklajevanju ciljev, z vsebinami in pri uporabi različnih strategij ob upoštevanju sodobnih kurikularnih didaktičnih spoznanj.

Pomanjkljivosti smo zaznali tudi na področju vključevanja informacijske-komunikacijske tehnologije v pouk in s tem pomanjkljiv razvoj informacijske pismenosti.

Z analizo vprašalnikov za učence in starše smo ugotavljali, da imamo na šoli učence, ki izhajajo iz manj spodbudnega socialno-ekonomskega okolja.

Na splošno pa smo ugotovili, da so učenci vedno slabši bralci in da pri njih upada motivacija za branje. Učenci imajo težave z razumevanjem besedil in z nalogami na višjih taksonomskih ravneh.

Pri oblikovanju razvojnega načrta smo upoštevali obstoječe stanje na področju kakovosti učenja učencev in dosežkov na nacionalnem nivoju, upoštevali smo usposobljenost učiteljev in obstoječe stanje na področju vključevanja sodobnih oblik in metod poučevanja, obstoječe medsebojne odnose in značilnosti vedenja učencev, stanje na kadrovskem, organizacijskem, materialnem in finančnem področju. Razvojni načrt je izhajal iz stanja in potreb zavoda pa tudi razvojnih prioritet v šolskem sistemu (npr. upošteva tudi nova zakonska določila, nove koncepte itd). Cilji so dolgoročno zastavljeni in se jih operacionalizira v akcijskih načrtih.

Določene težave so predstavljale oblikovanje kazalnikov in metodologije za sprotno in končno evalvacijo. Nekateri kazalniki so kvantitativne, drugi kvalitativne narave in njim ustrezna mora biti metodologija sprotne in končne spremljave in evalvacije. Cilje se včasih neustrezno opisuje z aktivnostmi, čeprav je seveda neka aktivnost lahko tudi cilj.

Pomembno je, da prioritete oblikujemo na osnovi analize stanja, s katero v bistvu definiramo začetno stanje glede določenega pojava na šoli, razen v primeru, ko uvajamo popolnoma nov koncept, ki je sprejet kot priporočilo na državni ravni. Pa tudi tedaj moramo analizirati stanje v odnosu do ciljev določenega koncepta. V tem primeru je končni cilj uresničitev določenega koncepta.

Zbiranje podatkov

Za zbiranje podatkov in kvalitativno analizo dela smo uporabili naslednje načine dela:

• posredno s spremljavo in opazovanjem vzgojno-izobraževalnega dela,
• neposredno pa z rezultati rednega učnega dela, s pogovori in z različnimi anketami.

Uporabljali smo metode analize zapisov, ankete z vprašanji odprtega tipa, metode diskusije.

Razvojni načrt je nastajal pod vodstvom ravnatelja šole. Podatke so zbirali učitelji, vodstvo šole in strokovni tim, ki je bil zadolžen za razvojni načrt. V LDN šole se običajno realizira le določeno fazo projekta. 

Pri zbiranju podatkov je šlo za opazovanje in zbiranje podatkov, ki so bili usmerjeni na učence in učitelje. Za zbiranje podatkov so si učitelji skupaj z učenci pripravili opazovalne liste, preglednice in obrazce za spremljavo. Spremljavo smo opravljali dnevno, tedensko in mesečno v obdobju dveh mesecev. Učenci so beležili podatke v prej omenjenih oblikah za učence, učitelji pa so si izdelovali določene zapiske in opažanja, ki so bila usmerjena na učitelje. Posamezni timi so si za dodatno zbiranje podatkov določili tudi kritične prijatelje.

Analiza podatkov

Za določena področja dela so podatke na osnovi v naprej določenih meril obdelali in analizirali učitelji posameznih aktivov, v nadaljevanju razvojni tim in na koncu vsi strokovni delavci. Prav tako so učenci, ki so zbirali podatke, skupaj z učitelji opravili analizo podatkov. Sledila je predstavitev analiz na roditeljskih sestankih, svetu staršev in svetu zavoda.

Za potrditev strokovnih odločitev smo ob spremljavi lastnih akcijskih načrtov opravili tudi primerjavo spremljave akcijskih načrtov drugih zavodov v naši regiji. Kar nekaj jih je bilo vključenih v projekt Izboljšanje bralne pismenosti, ki ga je izvajal Zavod RS za šolstvo.

Analiza razvojnega načrta

2.4 Kako oziroma za kaj so bile ugotovitve uporabljene?

Rezultate ugotovitev smo uporabili v samoevalvaciji v letnem poročilu o evalvaciji VID za preteklo šolsko leto. Na osnovi samoevalvacije smo pripravili izvedbeni plan dela za LDN za prihodnje šolsko leto, na tej osnovi pa smo pripravili letne plane dela posameznih strokovnih delavcev, plane permanentnega izobraževanja in finančni plan poslovanja zavoda. Neplanirano pa je to pozitivno vplivalo na spreminjanje odnosov med zaposlenimi.

Izkoristili smo pozitivno klimo in nadaljevali dejavnosti za izboljšanje znanj učencev. Ena od zelo pomembnih ugotovitev je bila, da se temelji za bralno pismenost postavljajo že v predšolskem obdobju, za to nam je ta ugotovitev bila vodilo za načrtno delo v vrtcu.

Razvojno načrtovanje v vrtcu

Podobno kot v šoli smo se lotili načrtovanja in samoevalvacije dela tudi v vrtcu, s ciljem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti predšolske vzgoje.

Kot orodje za uvajanje sprememb nam je služilo razvojno načrtovanje. Usmerjeno je bilo v raziskovanje kakovosti vrtca, omogočalo nam je oblikovanje dolgoročne vizije, zahtevalo je sodelovanje vseh strokovnih delavcev, ki uresničujejo razvojni načrt.

Razvojno načrtovanje nam je omogočalo:

• sistematičen in dosleden pristop,
• skrben izbor omejenega števila prioritet,
• boljše načrtovanje s podporo vnaprej določenih sredstev in razvoja zaposlenih,
• temeljitejšo evalvacijo, na osnovi katere načrtujemo delo naprej.

Kot izhodišča načrtovanja v vrtcu so nam bili:

• zakonski predpisi na področju vrtcev v Republiki Sloveniji,
• pričakovanja lokalne politike,
• spoznanja sodobnih edukacijskih ved,
• cilji in vrednote vrtca,
• poslanstvo in vizija vrtca,
• kadrovske, prostorske in finančne zmožnosti vrtca,
• samoevalvacija in evalvacija vrtca,
• rezultati analize stanja.

Akcijski načrt

Cilj našega načrtovanja je bil, kako izvesti samoevalvacijo neposredno v vrtcih ter tako preveriti možne pristope in merske pripomočke za pripravo načrta zagotavljanja kakovosti.

Za organizacijo, povezovanje in izvajanje projekta smo imenovali strokovni tim, v katerem so sodelovale strokovne delavke vrtca (vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic), ravnatelj, pomočnica ravnatelja, svetovalna delavka in starši.

Ob določenih znanjih s področja razvojnega načrtovanja je ravnatelj poskrbel tudi za izobraževanje vseh strokovnih delavk s področja akcijskega načrtovanja, prav tako pa smo o načinu dela seznanili tudi starše na skupnih sestankih.

Opredelitev problema in izbira področja samoevalvacije

Znotraj projektne skupine smo bolj podrobno opredelili problem oz. probleme, ki so jih vrtci evidentirali bodisi s svojega vidika bodisi z vidika staršev ali drugih udeležencev kot najbolj prepoznavne, in glede na to tudi opredelili ravni, področja, vsebinske enote oz. sklope, na katerih naj bi se vrtci samoevalvirali.

Analiza stanja je bila opravljena v več korakih in z različnimi merskimi instrumenti. Uporabili smo analizo SWOT za ugotavljanje dejanskega in želenega rezultata dela, razgovore, intervjuje in ankete. Z namenom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti dela v vrtcu se je skupina odločila, da se v okviru samoevalvacije osredotoči na procesno raven, in sicer na področje govora.

Rezultati strokovnih delavk na ocenjevalni lestvici za strokovne delavke (Marjanovič, Umek, Fekonja, Kavčič in Poljanšek, Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcu, 2001) so na procesni ravni kazali, da je njihovo delo večinoma na razmeroma visoki ravni, zlasti na področju spodbujanja razvoja gibanja. Razmeroma velik delež strokovnih delavk pa je svoje delo ocenil kot manj kakovostno na področju spodbujanja govora (zlasti spodbujanja govornega razumevanja ter branja in pripovedovanja ob slikah v prvi starostni skupini, zadnjega tudi v drugi starostni skupini, ter povezovanja govora z mišljenjem), socialnih interakcij otrok (zlasti interakcije med vzgojiteljico in otroki ter spodbujanja interakcije med otroki) in mišljenja.

Določitev ciljev, kazalnikov in načrt spremljave

Na osnovi posnetka stanja smo izdelali akcijski načrt in instrumentarij za spremljavo razvoja jezika. Celoten proces načrtovanja, izvajanja in spremljave se izvaja že tretje leto, saj se nenehno dopolnjuje, spreminja in izboljšuje.

Primer akcijskega načrta za 2. starostno obdobje

Ugotovitve in priporočila

Na osnovi sistematične kvantitativne in kvalitativne samoevalvacije dela se je začelo tudi razvojno načrtovanje dela. Za razumevanje razvojnega načrtovanja je bilo potrebno sistematično permanentno izobraževanje znotraj zavoda in s pomočjo zunanjih institucij. Manj uspešno je bilo znotraj zavoda, saj so delavci sprejemali stvari kot določeno dodatno obremenitev. Pozitivni učinki razvojnega načrtovanja znotraj zavoda so se začeli kazati pri vključevanju posameznih projektnih timov v akcijsko raziskovanje in inovacijske projekte. S predstavitvijo rezultatov dela vsem strokovnim delavcem se je doseglo motivacijo za delo na ravni celotnega zavoda. Sledila so dodatna izobraževanja projektnega tima na področju izboljševanja klime. Določena znanja je projektni tim prenesel na druge zaposlene. S pomočjo akcijskega raziskovanja se je doseglo razumevanje pomena načrtne in sistematične samoevalvacije in razvojnega načrtovanja, saj so bili vsi delavci vključeni prostovoljno in neposredno v aktivnost znotraj svojega rednega dela.

Največ težav se je ugotovilo pri zbiranju podatkov, saj je kvalitativna oblika spremljave in zbiranja podatkov pokazala na težave pri določanju in iskanju konsenzov glede kriterijev in meril za zbiranje podatkov. Posledično so nastajale tudi zaradi različnega razumevanja določenih problemov, postavljanja konkretnih ciljev in načrtov za izboljšanje stanja.

Prepričani smo, da se v proces vzgojno-izobraževalnega delovanja šole mora vključiti tudi širša lokalna skupnost, vendar je odziv pokazal, da se ljudje ne čutijo dovolj odgovorne in sposobne za širjenje družbenega pomena vzgoje in izobraževanja otrok.

Verjetno je še več vzrokov, zakaj se širša lokalna skupnost premalo vključuje v proces delovanja šole, zato bi bilo treba poiskati še več vzrokov, postaviti različne hipoteze in raziskati to področje bolj načrtno. Torej bi potrebovali še več podatkov. Za ta načrt priporočam načrt z vključevanjem staršev v neposredno delo zavoda, iskanje drugačnih načinov in novih poti povezovanja zavoda s starši in s širšo lokalno skupnostjo.

Obrazci, vzorci, preglednice

{phocadownload view=category|id=4|target=s}