Poslovno komuniciranje se od komuniciranja v zasebnem življenju oz. družabnega komuniciranja razlikuje predvsem po svojem namenu. Profesionalno poslovno komuniciranje je sredstvo za informiranje, sprejemanje poslovnih odločitev, reševanje problemov ter vplivanje na ljudi z namenom doseganja za poslovni sistem koristnih rezultatov. Neuspešno je takrat, ko je samo sebi namen in ko ...

Uvodne misli Ravnatelj kot poslovodni in pedagoški vodja šole skrbi za nemoteno delovanje vseh podsistemov, ki zagotavljajo čim uspešnejše učenje učencev na šoli in poučevanje. Naloge mu okvirno v največji meri opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). [2] Raznolikost delovnih nalog mu nalaga obveznost, da uresničevanje ...

Uvodne misli Delovno-pravna zakonodaja[2] in tudi šolska zakonodaja[3] ravnatelju nalagata vrsto obveznosti ter odgovornosti pri sklepanju delovnih razmerij, pa tudi pri uvajanju novih delavcev v zahtevno vzgojno-izobraževalno delo. Mnogi ravnatelji zaradi obilice drugih nalog pozabljajo na pomembno vlogo pri pridobivanju novih sodelavcev in njihovem uvajanju v delo na ...

Od vrste medija je odvisno, kakšni so novinarski prispevki. Za časopisne in revijalne prispevke je na voljo več prostora in običajno je tudi čas za pripravo prispevka daljši, pri radiu in televiziji pa je časovni pritisk največji. Novinar mora pogosto pripraviti prispevek v nekaj urah, ki jih ima na voljo ...

Novinarski kodeks Za lažje sodelovanje z mediji mora zavod, še posebej pa njen ravnatelj, ki šolo običajno zastopa v javnosti, poznati osnove novinarskega kodeksa in Zakona o medijih. V nadaljevanju navajamo najpomembnejša novinarska načela (kodeks je v celoti objavljen na spletnem naslovu http://www.razsodisce.org/razsodisce/kodeks_ns_txt.php):

Nevarna prepričanja Medije zanimajo samo negativne zgodbe in afere. Novinarju se je najbolje izogniti, sicer bo spreobrnil naše besede in škodoval našemu zavodu. Če prikrojimo resnico o neprijetnem dogodku, ne bo medijske afere. Pri avtorizaciji bomo »polepšali« odgovore in vplivali na objavljeno vsebino. V sporočilu za javnost je treba navesti ...

Se tudi vaši sodelavci pritožujejo, da so sestanki izguba časa, da so predolgi in vedno sklicani ob neprimernem času? Ali pa jim posredujete informacije po e-okrožnici, pa se izkaže, da so jo nekateri drugače razumeli, nekateri pa je sploh niso prebrali. Kako lahko ravnatelj spremeni sestanke v učinkovito orodje informiranja ...

Voditi pomeni naravnati aktivnosti posameznikov in skupin k uresničevanju načrtovanih ciljev (Gabler, Wirtschaftslexikon). Vodenje ni le odrejanje nalog sodelavcu, temveč ga moramo videti v celotnem krogotoku zaporednih aktivnosti. Celotni proces vodenja je sestavljen iz naslednjih zaporednih faz (C. Kutzschenbach, Suvereno vodenje ljudi in organizacij, Ljubljana, 2000): dajanje pobud (kaj moram ...

Organizacijska kultura Organizacijsko kulturo izobraževalne ustanove opredeljuje oblika organizacije, razporeditev in odprtost poslovnih prostorov, usmerjenost v poslovne cilje oz. odnose, način medsebojnega komuniciranja, sodelovanje med oddelki itd. V šolah z visoko organizacijsko kulturo: ravnatelji spodbujajo prenos pristojnosti, ustvarjajo ustrezen manevrski prostor, da sodelavci glede na usposobljenost in stopnjo motivacije postopoma ...

Ravnatelj se pri svojem delu ne more zanašati le na svoje strokovno znanje in osebnostne lastnosti. Pomembno je, kako obvladuje pravilno ravnanje s sodelavci v različnih okoliščinah. Stil vodenja je skupek vseh vedenj, ki jih vodja uporablja v določeni situaciji z namenom vplivanja na njihove aktivnosti. Vodja opravlja pri tem ...