Na podlagi statističnih podatkov obseg vseh javnih naročil, oddanih v Republiki Sloveniji v letu 2016, znaša 3.912.762.959 evrov. Navedena vrednost javnih naročil v bruto družbenem proizvodu (BDP) znaša 9,84 odstotkov.[1] V letu 2016 je ponovno razvidno povečanje deleža javnih naročil v BDP, ki je od leta 2013 upadal. V letu 2016 je delež javnih naročil v BDP za 1,04 odstotne točke večji kot v letu 2015.[2] Čeprav podatki o obsegu vseh javnih naročil, oddanih v Republiki Sloveniji v letu 2017, še niso znani, saj Ministrstvo za javno upravo, ki je ministrstvo, pristojno za javna naročila (34.a člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 52/2002 s sprem.), na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu najpozneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje Vladi Republike Slovenije v potrditev (tretji odstavek 107. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), pa je glede na število objav na portalu javnih naročil razvidno, da ti ne bodo zanemarljivi. Vsi ti podatki pa kažejo, da so naročniki, kot jih opredeljuje 9. člen ZJN-3 (med njimi so tudi javni zavodi, ki so zaobseženi s pojmom druge osebe javnega prava iz alinee c prvega odstavka 9. člena ZJN-3), zaradi obsega nabav pomembni deležniki na trgu. Naročniki z uporabo svoje nabavne moči, da izberejo okoljsko prijazno blago, storitve in gradnje, zato lahko pomembno prispevajo k trajnostni potrošnji in proizvodnji; torej k zelenemu javnemu naročanju.[3]
Če je zeleno javno naročanje na ravni Evropske unije prostovoljni instrument[4] in se ga v Republiki Sloveniji s številnimi zakonskimi rešitvami spodbuja, pa je zeleno javno naročanje v Republiki Sloveniji v določenih primerih nabav tudi obveza. Vlada Republike Slovenije namreč skladno s prvim odstavkom 71. člena ZJN-3 v primerih, ko je to potrebno, za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevajo okoljske vidike (poleg socialnih in etičnih vidikov) ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila in posebne pogoje o izvedbi javnega naročila. Na podlagi tega zakonskega pooblastila je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/2017; v nadaljevanju: Uredba o ZeJN), ki je začela veljati 1. 1. 2018 (15. člen Uredbe o ZeJN). S tem dnem je prenehal veljati prejšnji podzakonski akt, ki je urejal zeleno javno naročanje, tj. Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba 2011) (10. člen Uredbe o ZeJN).
Zeleno javno naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po ZJN-3 naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti (druga poved iz prvega odstavka 1. člena Uredbe o ZeJN). Življenjska doba skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni vse zaporedne ali medsebojno povezane stopnje, vključno z raziskavami in razvojem, ki jih je treba opraviti, proizvodnjo, trgovanjem in njegovimi pogoji, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi proizvoda ali gradnje oziroma med izvajanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in prenehanja storitve ali uporabe. Zeleno javno naročanje tako zahteva vpogled v širšo sliko, ki jo povzroči neka nabava.
Namen Uredbe o ZeJN je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe in spodbujati razvoj okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom (2. člen Uredbe o ZeJN). Krožno gospodarstvo je nov ekonomski model, utemeljen na sodelovanju. Upravljanje virov poteka na način, da jih v proizvodnem in potrošnem ciklu zadržimo čim dlje.[5] Krožno gospodarstvo praktično pomeni, da na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine, torej da vsakemu odpadku damo možnost, da postane nova surovina in tako izkoristimo ves njegov potencial. V takšnem sistemu za odlaganje ostanejo vedno manjše količine, ki bistveno manj vplivajo na okolje, kot količine, ki jih odlagamo danes.[6]
Naročniki so dolžni upoštevati Uredbo o ZeJN, če je predmet javnega naročanja kateri izmed predmetov, ki so našteti v 20 točkah prvega odstavka 4. člena Uredbe o ZeJN, in sicer:
Natančnejša opredelitev predmetov iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o ZeJN je določena v Prilogi 1 te uredbe (Natančnejši opredelitvi predmetov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno), ki je njen sestavni del (tretji odstavek 6. člena Uredbe o ZeJN). Skladno z 2. točko Priloge 1 Uredbe o ZeJN pojem živilo, kot ga našteva 2. točka prvega odstavka 4. člena Uredbe o ZeJN, pomeni snov ali izdelek, ki je v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki namenjen za uživanje ali se utemeljeno pričakuje, da ga bo užival človek, in snov, namenoma vgrajena v živilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo živila, kot so sadje in zelenjava, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, žito in mlevski izdelki, kruh in pekovsko pecivo, pijače in drugi splošni prehrambni izdelki, vključno z vodo, pri čemer so izvzeti krma, žive živali, ki niso za proizvodnjo hrane, rastline pred žetvijo, zdravila, kozmetika, tobak in tobačni izdelki, narkotične in psihotropne snovi, alkoholne pijače ter ostanki onesnaževal, pojem gostinske storitve, kot ga našteva 2. točka prvega odstavka 4. člena Uredbe o ZeJN, pa pomeni storitve priprave, dostave, razdelitve oziroma postrežbe živil in obrokov, pripravljenih iz njih. Če kakšnega predmeta nabave ni mogoče opredeliti kot živilo ali gostinske storitve v smislu 2. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe o ZeJN in ga hkrati ni mogoče podrediti niti pod katerega izmed preostalih 19 kategorij predmetov javnega naročanja iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o ZeJN, potem naročnik za njegovo nabavo ni zavezan upoštevati zahtev iz Uredbe o ZeJN (v tem smislu prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-037/2017-5 z dne 14. 3. 2017). Vendar to ne pomeni, da naročnik za njegovo nabavo ni zavezan upoštevati ZJN-3. Če tak predmet nabave namreč pomeni blago ali storitev v smislu definicije iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ga je naročnik zavezan nabaviti na način, kot to določa ZJN-3, pri tem pa upoštevati tudi 24. člen ZJN-3, ki ureja metode izračuna ocenjene vrednosti javnih naročil. Definicija pojma živilo iz 2. točke Priloge 1 Uredbe o ZeJN je določena široko, saj so konkretno našteti primeri, ki sledijo besedilu kot so, našteti le primeroma. Tako je kot živilo v smislu Uredbe o ZeJN treba obravnavati tudi npr. gobe, jajca, jajčne izdelke, kis, kvas, margarino, marmelade, med, olje, oreške, ribe, ribje konzerve, sadne sirupe, sladkor, sol ali začimbe. Pod pojem živila iz 2. točke Priloge 1 Uredbe o ZeJN pa ni mogoče uvrstiti izjem, ki so izrecno navedene. Ker Uredba o ZeJN ne določa definicij pojmov, ki predstavljajo izjeme, bi lahko v posameznih primerih prišlo do nekaterih nejasnosti. Tako je npr. pojem alkoholne pijače sicer definiran v prvem odstavku 2. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZOPA) kot vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, vendar po tem zakonu (torej ZOPA). Ena izmed rešitev v primeru nejasnosti bi lahko bila nabava predmeta z upoštevanjem okoljskih vidikov ne glede na to, ali je tudi ta predmet dejansko vključen v Uredbo o ZeJN, saj je okoljske vidike mogoče določiti tudi za predmete, ki niso vključeni v Uredbo o ZeJN (v tem smislu prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-332/2012-3 z dne 28. 11. 2002), seveda ob upoštevanju tudi temeljnih načel (3. člen ZJN-3), zlasti načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), ki določa, da morajo biti zahteve, pogoji in merila smiselno povezani s predmetom javnega naročila.
Čeprav ZJN-3 uporablja pojem okoljski vidiki, pa ne določa njegove definicije. Definicije tega pojma neposredno ne določa niti Uredba o ZeJN, vendar pa ta v prvem odstavku 6. člena (glede na uporabljeno besedo zlasti v uvodni povedi) primeroma našteva, kaj je treba obravnavati kot okoljske vidike. V prvem odstavku 6. člena Uredbe o ZeJN so tako našteti:
– energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih nizko- ali brezogljičnih alternativnih virov energije;
– učinkovita in ponovna raba vode;
– učinkovita raba virov;
– preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
– ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga ali gradnje, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje.
Naročnik pri oddaji javnih naročil skladno s prvim odstavkom 6. člena Uredbe o ZeJN upošteva okoljske vidike, da bi javno naročilo oddal tako, da se v posameznem naročilu izpolni tisti cilj, ki je v drugem odstavku 6. člena Uredbe o ZeJN določen za tiste predmete javnega naročanja, za katere je obvezno upoštevanje okoljskih vidikov. Uredba o ZeJN tako v 6. členu določa, katere okoljske vidike naj naročnik upošteva pri oddaji javnih naročil (prvi odstavek), in cilje, ki jih mora doseči v vsakem postopku javnega naročanja za predmete iz 4. člena Uredbe o ZeJN (drugi odstavek). Naročnik mora zato pri nabavi živil in gostinskih storitev upoštevati cilja, da delež ekoloških živil znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 15 odstotkov (2. točka drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN) in da delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti, zaradi česar so ta živila okoljsko manj obremenjujoča, znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 15 odstotkov (3. točka drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN). Cilja, ki sta določena v 2. in 3. točki drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, se ne ugotavljata od cene ali (ocenjene) vrednosti živil, temveč od števila ali količine živil. Naročnik zato ne doseže cilja, ki sta določena v 2. in 3. točki drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, in torej ne ravna skladno z Uredbo o ZeJN, če določi, da bo npr. 30 odstotkov (ocenjene) vrednosti nekega javnega naročila, sklopa ali več sklopov oddal z upoštevanjem okoljskih vidikov, če hkrati število ali količina teh živil ne dosega deleža najmanj 15 odstotkov predvidene količine živil iz tega javnega naročila. Pri javnih naročilih, ki jih naročnik oddaja po sklopih, se upošteva delež celotnega javna naročila, saj je sklop le del javnega naročila. Naročniki mora cilj, ki je določen v 3. točki drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, dosegati (razen v primerih iz 13. člena Uredbe o ZeJN) že od uveljavitve Uredbe o ZeJN, cilj, ki je določen v 2. točki prvega odstavka 6. člena o ZeJN, pa šele po koncu prehodnega obdobja, saj je v prvem odstavku 11. člena Uredbe o ZeJN določeno, da naročnik ne glede na 2. točko drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN javno naročilo živil odda tako, da znaša delež ekoloških živil najmanj 10 odstotka števila vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. 12. 2020, in 12 odstotkov števila vseh artiklov ali celotne predvidene količine živil, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. 12. 2023.
Uredba o ZeJN naročniku sicer omogoča, da pri konkretnem javnem naročilu ne upošteva ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, saj v šestem odstavku 6. člena določa izjemo, vendar mu hkrati nalaga, da mora te cilje v določenem (višjem) deležu zagotoviti pri naslednjem istovrstnem naročilu. Naročnik mora izjemo in razlog za njeno uporabo skladno s sedmim odstavkom 6. člena Uredbe o ZeJN navesti v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ter ga v njem tudi utemeljiti. V določenih primerih pa naročniku ni treba upoštevati ne okoljskih vidikov iz prvega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN ne ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, saj je v 5. členu Uredbe o ZeJN določena izključitev uporabe Uredbe o ZeJN, in sicer se Uredba o ZeJN ne uporablja v primerih, ko se blago, storitve ali gradnje naročajo v humanitarne namene, za blagovne rezerve, ko je treba zaradi varnostnih ali higienskih zahtev upoštevati drugačne standarde ali ko je predmet javnega naročanja stavbno pohištvo, ki je v primeru ugotovljene prekomerne hrupne prometne obremenjenosti na zasebni lastnini namenjeno zagotavljanju pasivne protihrupne zaščite. Ker se pravilo iz 5. člena Uredbe o ZeJN nanaša na primere, ki izključujejo uporabo Uredbe o ZeJN, ga je treba upoštevati le kot izjemo, izjeme pa je treba obravnavati ozko,[7] zato pravila o izključitvi uporabe Uredbe o ZeJN ni mogoče širiti.
Naročnik skladno z drugim odstavkom 7. člena Uredbe o ZeJN v postopek javnega naročanja vključi okoljske vidike tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov:
– v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, zahtevo glede delovanja, funkcionalnost ali drugo značilnost predmeta javnega naročanja (gl. tudi alineo a petega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3),
– kot razlog za izključitev iz a) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3,[8]
– kot pogoj za sodelovanje gospodarskega subjekta pri izvedbi javnega naročila,
– kot merilo za oddajo javnega naročila, zlasti ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje v skladu s 85. členom ZJN-3 (gl. tudi drugi odstavek 84. člena ZJN-3, prim. 8. člen ZJN-3 in prvo poved iz petega odstavka 84. člena ZJN-3; gl. tudi sodbe Sodišča Evropske unije Concordia Bus Finland Oy Ab, prej Stagecoach Finland Oy Ab, proti Helsingin kaupunki, HKL-Bussiliikenne, C-513/99 z dne 17. 9. 2002, ECLI:EU:C:2002:495, EVN AG, Wienstrom GmbH proti Republiki Avstriji, C-448/01 z dne 4. 12. 2003, ECLI:EU:C:2003:651 in Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284),
– kot posebno določilo pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo sklene z izbranim ponudnikom, v primeru okvirnega sporazuma pa z izbranimi ponudniki (prim. tudi drugi odstavek 71. člena ZJN-3).
Naslovniki Uredbe o ZeJN pa niso prepuščeni sami sebi pri tolmačenju njene uporabe, temveč so deležni različnih oblik strokovne pomoči in izobraževanja.
Naročniki se bodo lahko oprli na primere okoljskih zahtev in meril, ki jih lahko vključijo v postopek javnega naročanja, da bi dosegli cilje iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN. V prvem odstavku 8. člena Uredbe o ZeJN je namreč določena obveznost Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za javno upravo, da skupaj z resornimi ministrstvi, njihovimi organi v sestavi in vladnimi službami pripravita primere okoljskih zahtev in meril ter jih objavita na svetovnem spletu. Ministrstvo za javno upravo je primere okoljskih zahtev in meril objavilo na svoji spletni strani (http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn; 3. 5. 2018), pri čemer je pojasnilo, da so ti primeri okoljskih zahtev in meril za zeleno javno naročanje po vsebini na več mestih sicer podobni temeljnim in dodatnim okoljskim zahtevam iz predhodne ureditve (tj. Uredbe 2011), vendar so novi primeri posodobljeni, dopolnjeni za nove, dodane predmete zelenega javnega naročanja, bolj fleksibilni in niso zavezujoči, naročnikom pa dajejo več možnosti izbire, na kakšen način doseči zahtevan cilj pri posamezen predmetu. Na 3. 5. 2018 za živila in gostinske storitve velja verzija 1.0 primerov okoljskih zahtev in meril iz januarja 2018.[9]
Za doseganje ciljev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN si naročnik pomaga s spletno aplikacijo Katalog živil za javno naročanje, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije ter je dostopna na spletnem naslovu https://www.katalogzivil.si/ (3. 5. 2018). Katalog živil za javno naročanje naročnikom omogoča pravilno poimenovanje živil, oblikovanje sklopov in pomoč pri oblikovanju meril. Spletni katalog je uporabno orodje pri analiziranju trga in pridobivanju podatkov o živilih. Živila so sistematično razvrščena v smiselne kategorije in podkategorije. Omogoča spremljanje izpolnjevanja ciljev, ki jih glede deleža ekoloških živil in deleža živil iz drugih shem, določata 2. in 3. točka drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN. Spletni katalog omogoča tudi neposredno pošiljanje povpraševanj za izločena živila oziroma izločene sklope, ki jih naročniki lahko nabavijo v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3 neposredno na kmetijah, v zadrugah ali živilskih podjetjih (t. i. kratke verige)[10]. Njegovi snovalci načrtujejo tudi povezavo z nekaterimi obstoječimi aplikacijami, kot so spremljanje realizacije pogodb, knjigovodstvo, uporaba receptur in priprava jedilnikov. Katalog omogoča tudi izpis šifer za naročanje, EAN-kod, hranilnih vrednosti, alergenov itd.[11] Z Gospodarsko zbornico Slovenije se je mogoče tudi dogovoriti za predstavitev Kataloga živil za javno naročanje.[12]
Ministrstvo za javno upravo je med smernicami in priporočili na svoji spletni strani[13] objavilo tudi priporočila za javno naročanje živil, pri čemer je omogočilo dostop do Priporočil za javno naročanje živil, oktober 2013,[14] ki so dostopna na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,[15] in
Priročnika z merili kakovosti za javno naročanje hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, november 2008, ki je dostopen na spletni strani Ministrstva za javno upravo.[16]
Vlada Republike Slovenije je ob sprejemu Uredbe o ZeJN na 148. redni seji dne 14. 9. 2017 s 3. točko sklepa št. 00714-24/2016/10 z dne 14. 9. 2017, EVA: 2016-3130-0006 ministrstvom, njihovim organom v sestavi in vladnim službam naložila, da glede na svoje pristojnosti Ministrstvu za javno upravo do 20. oktobra 2017 sporočijo podatke o kontaktnih točkah, ki bodo naročnikom in gospodarskim subjektom, ki sodelujejo ali so zainteresirani za sodelovanje v postopkih javnega naročanja, zagotavljale strokovno pomoč glede vprašanj o zelenem javnem naročanju, vezanih na njihovo področje dela, Ministrstvo za javno upravo pa je bilo dolžno objaviti seznam kontaktnih točk na svoji spletni strani najkasneje 31. oktobra 2017. Ministrstvo za javno upravo je seznam kontaktnih točk objavilo na svoji spletni strani (http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn; 3. 5. 2018). Na 3. 5. 2018 je za živila in gostinske storitve kontaktna točka Andrej Potočnik, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, telefonska številka 01/478 91 31, elektronski naslov andrej.potocnik@gov.si.
Vlada Republike Slovenije je na 148. redni seji dne 14. 9. 2017 tudi odločila (4. točka sklepa št. 00714-24/2016/10 z dne 14. 9. 2017, EVA: 2016-3130-0006), da Ministrstvo za javno upravo organizira izobraževanja za uspešno in učinkovito izvajanje Uredbe o ZeJN, Ministrstvo za okolje in prostor in druga ministrstva, njihovi organi v sestavi in vladne službe pa glede na svoje področje dela sodelujejo pri vsebinski izvedbi izobraževanj.
Predstavitve ureditve zelenega javnega naročanja in uporabe spletnega kataloga z izmenjavo izkušenj različnih deležnikov (npr. ponudniki, naročniki, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarska zbornica Slovenije) potekajo tudi v organizaciji časnika Finance, ki članke oziroma reportaže o njih objavlja na spletnem naslovu https://agrobiznis.finance.si/ (3. 5. 2018). Na tem spletnem naslovu je tako mogoče prebrati stališča in izkušnje, predstavljene na posameznih seminarjih v zvezi z javnim naročanjem živil:
– Spletni katalog živil poenostavlja javno naročanje hrane, članek z dne 12. 3. 2018,[17]
– Pri javnem naročanju hrane čim manj komplicirajte, članek z dne 19. 3. 2018,[18]
– Tako se lahko znebite nezanesljivega dobavitelja hrane, članek z dne 23. 3. 2018,[19] in
– To morate vedeti o javnem naročanju hrane, članek z dne 29. 3. 2018.[20]
Zeleno javno naročanje lahko na dolgi rok nudi prednosti pred običajnim javnim naročanjem, vendar se pri njegovem izvajanju lahko trči na posamezne zaplete in ovire, zlasti pa omejenost finančnih virov in zato v težavo, ali je neka nabava tudi finančno vzdržna in zato dostopna. Vendar ni ključen le nabavni strošek, temveč strošek v življenjski dobi, ki obsega stroške naročnika ali drugih uporabnikov in stroške iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, povezanih z življenjsko dobo blaga, storitve ali gradnje, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost (prvi odstavek 85. člena ZJN-3). Spodbudno bi bilo, če bi bilo mogoče s primernim in zakonitim sodelovanjem med vsemi deležniki doseči njegovo čim širšo uporabo, saj bi na dolgi rok imeli koristi ne le deležniki, temveč tudi družba kot celota.
[1] Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, št. 430-190/2017/15 z dne 26. 9. 2017, str. 4 (http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Letna_porocila/Stat_por_JN_2016.pdf; 3. 5. 2018).
[2] Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, št. 430-190/2017/15 z dne 26. 9. 2017, str. 5 (http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Letna_porocila/Stat_por_JN_2016.pdf; 3. 5. 2018).
[3] Gl. http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm (3. 5. 2018).
[4] Gl. http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm (3. 5. 2018).
[5] Več gl. Na poti v krožno gospodarstvo, Pogled v regije Slovenije, Ljubljana, 30. 11. 2017, str. 2 (http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/zeleno/1711_Pogled_v_regije_Slovenije_2017.pdf; 3. 5. 2018).
[6] Https://www.had.si/blog/2016/10/16/kaj-je-krozno-gospodarstvo-in-projekt-wcycle/ (3. 5. 2018).
[7] Prim. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sklep II Ips 734/2006 z dne 30. 8. 2007, ECLI:SI:VSRS:2007:II.IPS.734.2006, točka 6 in sklep X Ips 101/2012 z dne 14. 4. 2012, ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.101.2012, točka 9.
[8] Tj. če lahko naročnik na kakršen koli način izkaže tudi kršitev veljavnih obveznosti na področju okoljskega prava.
[9] Http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/ZeJN/Prilog_ZeJN/ZeJN_P2_zivila.pdf (3. 5. 2018).
[10] Pojasnilo o uresničevanju načela kratkih verig št. 430-34/2017/6 z dne 5. 7. 2017 je dostopno na spletni strani Ministrstva za javno upravo http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Stalisca/ZJN_3/2017/MK_JN_kratke_verige.pdf (3. 5. 2018).
[11] Gl. http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/ZeJN/Prilog_ZeJN/ZeJN_P2_zivila.pdf, str. 2–3 (3. 5. 2018)
[12] Https://www.katalogzivil.si/novice/ne-spreglejte (3. 5. 2018).
[13] Http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/smernice/#c4 (3. 5. 2018).
[14] Http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Promocija_SI_kmetijstva/priporocila_JN_zivil.pdf (3. 5. 2018).
[15] Http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/uveljavitev_nacela_kratkih_verig/ (3. 5. 2018).
[16] Http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Priporocila/PRIROCNIK_Z_MERILI_KAKOVOSTI.pdf (3. 5. 2018).
[17] Https://agrobiznis.finance.si/8865101/Spletni-katalog-zivil-poenostavlja-javno-narocanje-hrane?src=XNASLPRIL (3. 5. 2018).
[18] Https://agrobiznis.finance.si/8931125/Pri-javnem-narocanju-hrane-cim-manj-komplicirajte?src=XNASLPRIL (3. 5. 2018).
[19] Https://agrobiznis.finance.si/8931348/Tako-se-lahko-znebite-nezanesljivega-dobavitelja-hrane (3. 5. 2018).
[20] Https://agrobiznis.finance.si/8931682/%28reportaza-%2B-video%29-To-morate-vedeti-o-javnem-narocanju-hrane?src=XNASLZAD&src=XNASLPRIL (3. 5. 2018).