V skladu s splošno definicijo sveta zavoda, ki jo določa Zakon o zavodih svete sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev in uporabnikov. ZOFVI v 46. členu obligatorno določa sestavo svetov s tem, da določa interesne skupine, ki imajo svoje predstavnike v svetu, in tudi število članov. Na področju vzgoje in izobraževanja predstavljajo uporabnike v vrtcih, osnovnih šolah in glasbenih šolah osnovnega glasbenega izobraževanja starši; v srednjih šolah, dijaških domovih in zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na nivoju srednjega izobraževanja starši in dijaki; v višjih strokovnih šolah pa študentje. V organizacijah za izobraževanje odraslih sodelujejo v svetu tudi odrasli, ki se v njih izobražujejo, pod pogojem, da je v aktu o ustanovitvi tako določeno. Zaposleni imajo aktivno in pasivno volilno pravico ne glede na obliko sklenjenega delovnega razmerja (določen, nedoločen čas) in trajanje (polni, skrajšani delovni čas). Izjema so le osebe, ki opravljajo funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda. Ti ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet. Kadar je vrtec oziroma šola ali drug vzgojno-izobraževalni zavod organiziran kot enovit zavod, kadar torej nima organizacijskih enot oziroma enot ali podružnic šol, z aktom o ustanovitvi ni mogoče spremeniti strukture sveta in števila posameznih predstavnikov, določenih z zakonom.
Posebej velja opozoriti na primere, ko ustanovi vrtec oziroma šolo več ustanoviteljev. V teh primerih se število predstavnikov ustanovitelja ne množi s številom dejanskih ustanoviteljev, temveč vsem skupaj pripada le toliko mest, kolikor jih zakon ustanoviteljem določa za posamezno vrsto šol oziroma vrtcev. Enako velja tudi za primere, ko je v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZOFVI soustanoviteljica vrtca oziroma šole samoupravna narodna skupnost. Predstavniku samoupravne narodne skupnosti pripada eno izmed ustanoviteljskih mest. Če pa je ustanoviteljica država, pripada eno ustanoviteljsko mesto predstavniku lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež. Na podlagi sporazuma lahko to mesto zaseda tudi predstavnik več lokalnih skupnosti, za območje katerih šola zagotavlja izobraževanje in so zato zainteresirane za sodelovanje pri njenem upravljanju. Navedena delitev ustanoviteljskih mest mora biti določena že v samem aktu o ustanovitvi.
Posebna ureditev velja za sestavo svetov javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, v okviru katerih so oblikovane organizacijske enote, pa tudi za svete vrtcev, ki imajo organizirane enote vrtca, in za šole, ki imajo podružnice. V teh primerih zakon sestave sveta in števila članov ne določa, temveč to prepušča aktu o ustanovitvi. Pri določanju sestave sveta je treba zagotoviti enakomerno zastopanost delavcev vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Enakomerna zastopanost ne pomeni, da mora imeti vsaka od naštetih organizacijskih oblik svojega predstavnika oziroma enako število predstavnikov v svetu. Merilo za določitev števila predstavnikov delavcev je predvsem število zaposlenih (pri čemer je treba pojem zaposleni razumeti v smislu števila izvajalcev dejavnosti ne glede na vrsto sklenjene pogodbe) in obseg dejavnosti, ki jo opravlja posamezna organizacijska enota oziroma enota vrtca ali podružnica šole. Pri tem pa kaže upoštevati tudi številčno razmerje med predstavniki ustanovitelja, delavcev in staršev ter predstavniki vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih, ki ga zakon oblikuje pri enovitih vrtcih in šolah. Predvsem se je treba izogibati preštevilnim svetom, ki so se v praksi izkazali kot neoperativni organi, katerih sklepčnost je zelo težko zagotoviti. To je še posebej pomembno zato, ker je treba v skladu z zakonom odločitve sprejemati z večino glasov vseh članov. Če je interese posameznih delov mogoče pokriti v okviru z zakonom določenega števila in razporeditve, ni nikakršne potrebe za njihovo spremembo. Poleg splošne opredelitve sestave sveta ZOFVI posebej določa, da je v primeru, ko je ena izmed organizacijskih enot višja strokovna šola, član sveta po funkciji predsednik strateškega sveta. V primeru, ko je organiziran tudi medpodjetniški center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda na podlagi pogodbe o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.
Mandat članov sveta traja štiri leta. Vsak član je po preteku mandata lahko ponovno imenovan oziroma izvoljen, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Po prekinitvi zaporednih mandatov se lahko isto osebo ponovno imenuje ali izvoli v svet. Članu sveta začne teči mandat s konstitutivno sejo ne glede na to, kdaj je bil imenovan oziroma izvoljen, in se mu izteče po štirih letih mandata sveta. V primeru predčasnega prenehanja njegovega mandata, se imenuje ali izvoli nadomestni član, ki pa ima le toliko časa mandat, kolikor ga je še preostalo svetu v celoti. Ne glede na določbo o štiriletnem mandatu predstavniku dijakov, študentov višjih šol in odraslih preneha mandat, če izgubi status vajenca, dijaka, študenta višje šole oziroma odraslega. Enako je na status otroka vezan tudi mandat predstavnikov staršev. Njihov mandat preneha z dnem, ko njihov otrok ni več vpisan v vrtec oziroma šolo. To velja tudi v primeru, ko imajo sicer vključene še druge otroke, ki pa niso bili vključeni v času, ko so bili izvoljeni za predstavnika staršev.
Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki – člani sveta. Z aktom o ustanovitvi pa se lahko določi, da za konstituiranje sveta zadostuje, da je izvoljena večina vseh članov sveta. Konstitutivno sejo sveta skliče ravnatelj (direktor zavoda, ki ima organizacijske enote), ki tudi vodi sejo sveta do potrditve mandatov, ki se opravi na podlagi poročila volilne komisije. V nadaljevanju svet imenuje predsednika in namestnika predsednika sveta, ki prevzame vodenje konstitutivne seje.
Kljub natančnosti 46. člena zakona, ki določa sestavo sveta vrtca oziroma šole, imenovanja oziroma izvolitve novih članov v večini javnih vrtcev in šol, domov za učence, dijaških domov, zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in organizacijah za izobraževanje odraslih ne bo mogoče izpeljati neposredno na podlagi zakona. Določbe v aktih o ustanovitvi so potrebne, če je več ustanoviteljev in če je za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma za izvajanje izobraževalnih programov oblikovana organizacijska enota – vrtec oziroma šola, enota vrtca ali podružnica šole.
Glede na zahtevo 47. člena ZOFVI, da se volitve predstavnikov delavcev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih opravijo neposredno in tajno, volitve predstavnikov staršev pa prek sveta staršev, je treba v akte o ustanovitvi vnesti tudi določbe, ki urejajo postopek izvolitve predstavnikov delavcev, staršev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol. V zvezi s postopkom izvolitve članov sveta kaže v aktu o ustanovitvi določiti roke, v katerih morajo biti opravljena posamezna dejanja (razpis volitev, sestava kandidacijskih list), kaže pa tudi določiti, kdo imenuje organ, ki vodi volitve, kdo lahko voli in je voljen (vsi delavci, razen direktorja, ravnatelja in pomočnika ravnatelja), kdaj so volitve veljavne, predčasno prenehanje mandata in nadomestitev članov, ki jim je predčasno prenehal mandat, ter varstvo volilne pravice. Pri določanju pasivne in aktivne volilne pravice se v novih ustanovitvenih aktih pogosto pojavlja napaka. Akti o ustanovitvi določajo, da delavci organizacijske enote volijo dva člana, pri čemer ima vsak delavec en glas. To dejansko pomeni, da vsak delavec lahko izvoli le enega svojega predstavnika, in ne dveh, kot določa akt o ustanovitvi. Določba o enem glasu posameznega delavca je v takšnem primeru neizvedljiva. Pravilno je, da ima vsak delavec pravico oddati svoj glas za toliko kandidatov, kolikor ima ta organizacijska enota predstavnikov v svetu, če je kandidatna lista odprta, v primeru zaprte kandidatne liste pa lahko voli le za listo kot celoto.
Pri izpeljavi postopka izvolitve predstavnikov vajencev, dijakov in študentov višjih šol kaže izpeljati postopek izvolitve prek njihovih skupnosti, če so organizirane. V teh primerih lahko natančnejši postopek volitev določijo skupnosti s svojimi pravili. Če skupnosti niso ustanovljene, kar bo pravilo pri novoustanovljenih šolah, ali če si volitev v svet ne uredijo s pravili, se za izvolitev predstavnikov vajencev, dijakov in študentov višjih šol smiselno uporabljajo določila o izvolitvi predstavnikov delavcev.
Člani sveta med sabo izvolijo predsednika sveta. Pri tem velja opozoriti na prakso, ki se je uveljavila v nekaterih lokalnih skupnostih, da so z aktom o ustanovitvi določile, da se predsednika sveta izvoli med predstavniki ustanovitelja. Takšne omejitve pasivne volilne pravice so v nasprotju z določbo zakona, ki ne dopušča drugačne ureditve, kot je določena, ter daje aktivno in pasivno pravico vsem članom sveta.
Pristojnosti sveta kor organa upravljanja javnega vrtca, šole, doma za učence, dijaškega doma, zavoda za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in organizacije za izobraževanje odraslih je mogoče po vsebini razdeliti na tri sklope zadev, o katerih svet samostojno odloča. V prvi sklop spadajo tiste zadeve, ki se nanašajo na programski razvoj vrtca oziroma šole in na vzgojno-izobraževalni program, glede predpisanega programa ter tudi glede nadstandardnih in drugih programov in na njihovo uresničevanje. V drugi sklop spadajo zadeve, o katerih odloča svet kot zadnji pritožbeni organ v postopkih v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega, prav tako pa tudi v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja. Svet odloča v tem sklopu tudi o pritožbah v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom, ki jih lahko neposredno pri svetu vlagajo starši. V tretjem sklopu je še posebej poudarjena vloga sveta v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja in direktorja vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Poleg zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je treba pri določanju pristojnosti sveta upoštevati tudi pristojnosti, ki so določene v 30. členu zakona o zavodih in v drugih zakonih, ki jih 48. člen zakona ne povzema. Zakon na te pristojnosti napotuje s tem, ko določa, da svet opravlja tudi druge naloge, določene z zakonom.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, razen v primerih, ko ZOFVI določa drugače. Za nekatere člane je namreč določeno, da o posameznih vprašanjih ne morejo odločati, in sicer: v postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda ne odločajo predstavniki staršev, v postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki je oblikovana, kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, ne odločajo predstavniki študentov, predstavnik vlagateljev v medpodjetniški center pa lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi. Svet v teh primerih odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.
S poslovnikom sveta svet uredi svoje delovanje; sklicevanje sej, predlaganje dnevnega reda, možnosti glasovanja po pošti, imenovanje delovnih teles – komisije za volitve zaposlenih v svet zavoda, vodenje postopka imenovanja ravnatelja in podobno. V poslovnik se ne prepisuje zakonskih določb o sestavi in pristojnostih sveta.
V kategoriji ZAKONODAJA/ADMINISTRACIJA je na voljo aktualna zakonodaja.
Oglejte si primer iz prakse POSLOVNIK SVETA ZAVODA. Kliknite TUKAJ.