Kljub natančnosti 46. člena zakona, ki določa sestavo sveta vrtca oziroma šole, imenovanja oziroma izvolitve novih članov v večini javnih vrtcev in šol, domov za učence, dijaških domov, zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in organizacijah za izobraževanje odraslih ne bo mogoče izpeljati neposredno na podlagi zakona. Določbe v aktih o ustanovitvi so potrebne, če je več ustanoviteljev in če je za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma za izvajanje izobraževalnih programov oblikovana organizacijska enota – vrtec oziroma šola, enota vrtca ali podružnica šole.
Glede na zahtevo 47. člena ZOFVI, da se volitve predstavnikov delavcev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih opravijo neposredno in tajno, volitve predstavnikov staršev pa prek sveta staršev, je treba v akte o ustanovitvi vnesti tudi določbe, ki urejajo postopek izvolitve predstavnikov delavcev, staršev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol. V zvezi s postopkom izvolitve članov sveta kaže v aktu o ustanovitvi določiti roke, v katerih morajo biti opravljena posamezna dejanja (razpis volitev, sestava kandidacijskih list), kaže pa tudi določiti, kdo imenuje organ, ki vodi volitve, kdo lahko voli in je voljen (vsi delavci, razen direktorja, ravnatelja in pomočnika ravnatelja), kdaj so volitve veljavne, predčasno prenehanje mandata in nadomestitev članov, ki jim je predčasno prenehal mandat, ter varstvo volilne pravice. Pri določanju pasivne in aktivne volilne pravice se v novih ustanovitvenih aktih pogosto pojavlja napaka. Akti o ustanovitvi določajo, da delavci organizacijske enote volijo dva člana, pri čemer ima vsak delavec en glas. To dejansko pomeni, da vsak delavec lahko izvoli le enega svojega predstavnika, in ne dveh, kot določa akt o ustanovitvi. Določba o enem glasu posameznega delavca je v takšnem primeru neizvedljiva. Pravilno je, da ima vsak delavec pravico oddati svoj glas za toliko kandidatov, kolikor ima ta organizacijska enota predstavnikov v svetu, če je kandidatna lista odprta, v primeru zaprte kandidatne liste pa lahko voli le za listo kot celoto.
Pri izpeljavi postopka izvolitve predstavnikov vajencev, dijakov in študentov višjih šol kaže izpeljati postopek izvolitve prek njihovih skupnosti, če so organizirane. V teh primerih lahko natančnejši postopek volitev določijo skupnosti s svojimi pravili. Če skupnosti niso ustanovljene, kar bo pravilo pri novoustanovljenih šolah, ali če si volitev v svet ne uredijo s pravili, se za izvolitev predstavnikov vajencev, dijakov in študentov višjih šol smiselno uporabljajo določila o izvolitvi predstavnikov delavcev.
Člani sveta med sabo izvolijo predsednika sveta. Pri tem velja opozoriti na prakso, ki se je uveljavila v nekaterih lokalnih skupnostih, da so z aktom o ustanovitvi določile, da se predsednika sveta izvoli med predstavniki ustanovitelja. Takšne omejitve pasivne volilne pravice so v nasprotju z določbo zakona, ki ne dopušča drugačne ureditve, kot je določena, ter daje aktivno in pasivno pravico vsem članom sveta.