Vprašanje:

Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer od 15. 6. do konca leta, torej do 31. 12. 2016, pred tem in po koncu te zaposlitve pa ni imel oziroma ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi. Kako se dejstvo, da v juniju ni bil zaposlen polni mesec, to upošteva pri odmeri njegove pravice do letnega dopusta na podlagi 161. člena ZDR-1?

Odgovor:

Osnovno pravilo določanja letnega dopusta v primeru, ko delavec sklene pogodbo o zaposlitvi ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, je določeno v prvem odstavku 161. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec v tem primeru pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej ima pravico do sorazmernega letnega dopusta. To praktično pomeni, da se število dni letnega dopusta, ki se mu določi po posameznih kriterijih za določitev letnega dopusta, deli z 12 in pomnoži s številom mesecev zaposlitve v konkretnem letu.

V konkretnem primeru se postavi vprašanje, ali je najmanjša enota določitev letnega dopusta en mesec, torej ali se upoštevajo le polni meseci zaposlitve ali je treba pravico do sorazmernosti spoštovati dosledno in upoštevati tudi zaposlitev, ki je trajala ne celoten mesec.

Da bi se načelo sorazmernosti dosledno upoštevalo tudi v konkretnem primeru zaposlitve med mesecem, je potrebno to pravilo upoštevati tako, da se tudi obdobje zaposlitve, ki je krajše od enega meseca, upošteva pri določanju sorazmernega dela letnega dopusta.

V skladu z določbo tretjega odstavka 161. člena ZDR-1 se potem pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta, torej če je ostanek manj kot polovica dneva, pa se ne upošteva pri odmeri letnega dopusta.