Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije  (ZIPRS1819-A, Uradni list RS, št. 83/2018) velja od 25. 12. 2018 dalje, spremembe s področja politike zaposlovanja in plač ter drugih stroškov dela v javnem sektorju pa se nanašajo na naslednje vsebine:

Politika zaposlovanja

Spremenjen je bil 60. člen ZIPRS1819, in sicer v delu, kjer ureja dovoljeno število zaposlitev v državni upravi, kjer je bilo zaposlovanje tudi v zadnjih letih zelo omejeno. Dovoljeno povečanje števila zaposlenih, ki je glede na kadrovske načrte v letu 2017 znašalo le 0,7 odstotka v letu 2018, sedaj po spremembi četrtega odstavka 60. člena znaša skupaj v letu 2018 in 2019 0,8 odstotka. Navedeno povečanje bo urejeno v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave, povečanje števila zaposlitev pa bo vezano na soglasje Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo ter na izjemne primere. Zakon posebej določa še, da se dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov v letih 2018 in 2019 poveča tudi za največ dodatnih deset zaposlitev za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor in za največ dodatnih deset zaposlitev na Inšpektoratu za delo Republike Slovenije.

S spremembo 60. člena je prav tako omogočeno, da lahko vlada, če gre za izvrševanje nujno potrebnih razvojnih in zakonsko določenih obveznosti ter za nezadostne kadrovske pokritost delovnih področij organov državne uprave, odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države v letih 2018 in 2019 poveča za največ 1 odstotek, če gre za prenos kvot iz kadrovskega načrta oseb javnega prava v kadrovski načrt organa državne uprave, skupaj s prenosom sredstev za stroške dela.

Novost v zakonu pa sta dve določbi, in sicer:

• določba, da lahko ne glede na omejitve glede dovoljenega števila zaposlenih v državni upravi vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v organih državne uprave poveča za dovoljeno število zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen predsedovanja EU. Tudi ta posebni kadrovski načrt o sprejela vlada, in
• določba, da se ne glede na omejitve in pravila glede priprave kadrovskega načrta z leto 2019, kot jih določa ZIRS1819 v tretjem odstavku 60. člena, dovoljeno število zaposlenih v letu 2019 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je prevzel dejavnost oziroma storitev, ki je trajne narave, od neposrednega oziroma posrednega uporabnika proračuna in je pogodba o prevzemu dejavnosti še veljavna. Ta določba pomeni, da se dovoljeno število zaposlenih poveča, če se proračunski uporabnik odloči, da bo dejavnost, ki jo je prenesel na zunanjega izvajalca, ponovno opravlja sam, seveda pa je povečanje dovoljenega števila zaposlenih vezano na prevzem oziroma zaposlitev tistih, ki to dejavnost opravljajo pri zunanjem izvajalcu.

Nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom

Zakon ureja tudi nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in določa, da v letu 2019 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 odstotkov osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas. Enako nadomestilo plače v enaki višini pripada v letu 2019 tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe ZIPRS1819-A  določena drugače ali višina nadomestila ni določena.

Gre za določbo, ki jo zakon vsebuje vsako leto, namen pa je, da je višina nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, enako urejena za vse funkcionarje in javne uslužbence v javnem sektorju. Za javne uslužbence je namreč bila višina nadomestila, ki znaša 80 odstotkov osnove, določena že v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/13.

Jubilejne nagrade

Skladno z zakonom zaposlenemu v javnem sektorju pripada v letu 2019 jubilejna nagrada le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. Tudi ta določba je za javne uslužbence vključena v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/13.

Redna delovna uspešnost

Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18) določa, da se redna delovna uspešnost še vedno ne izplačuje, in sicer do 30. junija 2020.  Za leto 2019 tako ZIPRS1819-A določa, da se ne glede na 22. in 22.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2019 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

Glede delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18) določa, da se ta izplačuje do 30. junija 2020 na naslednji način:

• ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošne akte, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2019 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače,
• javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2019 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe, in sicer v višini največ 10 odstotkov osnovne plače,
• za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2019 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS,
• ne glede na določbo glede višine prihrankov, ki jih je možno porabiti za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, lahko uporabniki v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.