Od ravnatelja se praviloma ne pričakuje, da bi moral sam neposredno skrbeti za vsa področja poslovanja v družbi in da bi odgovarjal za vsa tveganja. Posebej v večjih šolah namreč od ravnatelja ni mogoče pričakovati, da bi lahko zagotovil, da bodo celotno poslovanje šole in vse aktivnosti šole skladni s predpisi in v interesu šole. Je pa ravnatelj dolžan z ustrezno skrbnostjo poskrbeti, da je poslovanje šole organizirano tako, da do nepravilnosti pri poslovanje šole ne prihaja in da v tej zvezi ustrezno obvladuje tveganje. Če bo npr. ravnatelj izdal ustrezna navodila o nadzorstvu med odmori in določil učitelja, ki je dolžan izvajati nadzor, pa bo prišlo do škode, ker za nadzor odgovoren učitelj ni opravljal nadzora, ravnatelj ne more odgovarjati. Ravnatelj je namreč ravnal z dolžno skrbnostjo, do škode pa je prišlo zaradi ravnanja tretje osebe, ki ga ni mogel ne pričakovati in niti odvrniti.

Vendar pa ZFPPIPP od ravnatelja vseeno zahteva, da posluje:

• v skladu z ZFPPIPP in pravili poslovno finančne stroke,
• da zagotovi, da šola redno izvaja ukrepe odpravljanja tveganj,
• da redno spremlja in preverja, ali šola dosega kapitalsko ustreznost.

ZFPPIPP se namreč v delu, ki se nanaša na temeljna pravila o finančnem poslovanju, smiselno uporablja tudi za zavode (1. odstavek 27. člena ZFPPIPP).

Obveznost upravljati s tveganji

Kot je že bilo omenjeno, ravnatelj ne more zagotoviti, da se ne bo izpolnilo katero izmed tveganj, ki jim je šola izpostavljena, mora pa zagotoviti, da šola redno izvaja ukrepe upravljanja likvidnostnega tveganja in tveganja kapitalske neustreznosti ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovno finančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih šola opravlja (30. člen ZFPPIPP).

Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim bilo lahko bila šola izpostavljena pri svojem poslovanju.

Ravnatelj mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z upravljanjem tveganj upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila šola izpostavljena pri svojem poslovanju, in predvsem skrbeti za upravljanje z naslednjimi vrstami tveganj:

• kreditno tveganje, ki je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do šole. Ravnatelj lahko zagotovi ukrepe upravljanja navedenega tveganja s tem, da zagotovi, da se že v fazi sklepanja poslov z dolžniki v pogodbo vključi ustrezne določbe, ki šolo varujejo v primeru neizpolnitve obveznosti dolžnika. Prav tako pa mora ravnatelj zagotoviti, da se med izpolnjevanjem poslov zagotovi spremljanje bonitete in plačilne sposobnosti dolžnikov kakor tudi ustrezno odzivanje na morebitne znake plačilne nesposobnosti oziroma v primeru neizpolnitve obveznosti dolžnika do šole.
• tržno tveganje, ki je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih inštrumentov in spremembe obrestnih mer. Tem tveganjem so šole izpostavljene v omejenem obsegu, vendar če obstajajo, mora ravnatelj tudi v tej zvezi zagotoviti ustrezne oblike zavarovanja pred omenjenimi tveganji,
• operativno tveganje, ki je tveganje nastanka izgube¹ skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
• neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
• drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno področje šole,
• neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje šole,
• zunanjih dogodkov ali dejanj.
• likvidnostno tveganje, ki je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne sposobnosti. Zaradi upravljanja z navedenim likvidnostnim tveganjem mora ravnatelj zagotoviti, da šola gospodari z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti. Za upravljanje likvidnostnega tveganja mora ravnatelj sprejeti politiko rednega upravljanja likvidnosti (in jo tudi izvrševati), ki vključuje:
• načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanjo ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
• redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
• opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.

Poleg likvidnostnega tveganja pa mora šola upravljati tudi s tveganjem nastanka kapitalske neustreznosti. V tej zvezi mora šola zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrsto poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju.

Ravnatelj mora redno spremljati in preverjati, ali šola dosega kapitalsko ustreznost. Navedeno obveznost bo ravnatelj izpolnil, če si bo zagotovil, da bodo ustrezne strokovne službe ravnatelju tekoče poročale o :

• kratkoročni plačilni sposobnosti (likvidnosti), torej o tem, ali je šola sposobna v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju;
• kapitalski ustreznosti, torej o tem, ali je obseg dolgoročnih virov financiranja šole² zadosten glede na obseg in vrsto poslov, ki jih šola upravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri upravljanju teh poslov;
• morebitnem položaju insolventnosti.

V kategoriji ZAKONODAJA/FINANCE lahko najdete vse navedene zakonske predpise.

2 Dolgoročni viri financiranja pravne osebe in podjetnika so:

1. Kapital kot njegov lastni vir financiranja.
2. Tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovno finančne stroke primerne za kritje obveznosti poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.