Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je ena od treh vrst delovne uspešnosti, ki jih ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Osnovni pogoji za dodelitev delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela so določeni v 22.e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in natančneje urejeni s podzakonskimi akti.
Plačilo povečanega obsega dela je institut, ki se je razvil iz ideje, da bi s tem uporabnike proračuna stimulirali za pripravo programa racionalizacije, ki naj bi s selektivno politiko zaposlovanja, nagrajevanja in napredovanja prihranili sredstva za nove zaposlitve in del teh sredstev namenili za nagrajevanje javnih uslužbencev, ki so pripravljeni v okviru rednega delovnega časa opraviti delo, ki sicer ne sodi v njihov redni delokrog. Zakonska določba se je v letih od sprejetja zakona do njegove popolne implementacije večkrat spremenila do končne vsebine, ki ne opredeljuje več povečanega dela zgolj v povezavi z racionalizacijo zaposlovanja, pač pa tudi v povezavi z dodatnimi viri, ki jih proračunski uporabnik pridobi za opravljanje dodatnih nalog. Tako se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je tako mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pooblastilo za določitev pogojev, meril in obsega dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih (ustavno sodišče, računsko sodišče, informacijski pooblaščenec itd.), je dodeljeno vladi. Pravila za druge državne organe so določena s posebnimi zakoni ali splošnimi akti, ki jih sprejmejo predstojniki teh organov. Enako velja poseben sistem tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce, ne pa tudi za javne uslužbence na sodiščih, državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu. V nadaljevanju bo predstavljena ureditev po Uredbi o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08), ki se, kot rečeno, uporablja za vse javne zavode.
Pogoji in merila
Kaj je mogoče šteti za povečan obseg dela, je na splošno opredeljeno za javne uslužbence v 22.a členu ZSPJS. Tudi uredba ne daje konkretnejših opredelitev. Določba je izjemno široka in je naravnana predvsem na to, da so lahko to naloge, ki sodijo v redni delokrog uporabnika proračuna, torej so to naloge, ki izhajajo iz zakonskih pooblastil oziroma pooblastil drugih predpisov, ki določajo pravice in obveznosti posameznega proračunskega uporabnika. Ko gre za subjekte javnega prava, ki niso državni organi oziroma organi lokalne skupnosti (zavodi, agencije, skladi) se te naloge vežejo na obseg javne službe oziroma javnih pooblastil. Za plačilo dodatnih obveznosti, ki izhajajo iz tako imenovane tržne dejavnosti, ki jo lahko subjekti javnega prava opravljajo kot dodatno dejavnost, zakon določa posebno obliko delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki mora imeti svoj neproračunski vir, ki se posebej izkazuje.
Pri opravljanju rednih delovnih nalog gre torej lahko za delo, ki ga javni uslužbenec opravlja tudi sicer, a ga je v določenem obdobju treba opraviti v večjem obsegu. Gre za primer nadomeščanja odsotnih javnih uslužbencev ali za delo, ki ga je treba opraviti po prerazporeditvi nalog nezasedenih delovnih mest. Občasno lahko pri uporabnikih proračuna prihaja do različnih organizacijskih ali vsebinskih prenov, ki se uvajajo prek posebnih projektov, načrtovanih na ravni uporabnika proračuna. Za to so predvidena posebna sredstva, načrtovana s finančnim načrtom uporabnika in pridobljena iz različnih virov, ponavadi gre za presežek prihodka nad odhodki, ki se s finančnimi načrti nameni za posamezen projekt zavoda, lahko pa so tudi za določen namen zbrani neproračunski viri (donacije, darila ipd.). V ta okvir so uvrščeni tudi projekti, ki jih posamezni proračunski uporabniki pridobivajo prek razpisov pristojnih ministrstev, skladov itd. in se financirajo iz evropskih sredstev (ESS-projekti), ki pa so strogo namenska, usmerjena v razvoj kakovosti dejavnosti na posameznem področju, jih pa izvajajo predvsem javni uslužbenci, ki neposredno sodelujejo v procesih izvajanja dejavnosti.
Druga možnost so naloge, ki jih javni uslužbenec opravi v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna proračunska sredstva. Običajno so to aktivnosti, ki se sicer po vsebini vežejo na naloge in delokrog ter usposobljenost javnih uslužbencev, so pa po vsebini in obsegu vezane na določen čas ter ciljno naravnane. Npr. takšna projekta sta bila odprava sodnih zaostankov in odprava čakalnih vrst.
Bistven pogoj za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela je, da za isto delo predstojnik ne odredi dela prek polnega delovnega časa. Omejitev ima dva pomena. Po eni strani preprečuje zlorabe, da bi z namenom povečevanja plač delodajalec javnega uslužbenca za isto delo plačeval iz dveh naslovov in s tem zaobšel omejitve, ki jih določa zakonodaja pri plačilu dodatnega dela, ne samo po obsegu, tudi po višini plačila. Po drugi strani pomeni tudi zaščito javnega uslužbenca. Povečan obseg dela je lahko javnemu uslužbencu odrejen le z njegovim soglasjem, »nadurno delo« pa je dolžan opraviti tudi v primeru, da mu je naloženo mimo njegovega soglasja.
Pristojni organ lahko z internim aktom podrobneje določi merila in postopek za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ni pa to obvezen akt. Sprejme se po postopku, ki je predviden za sprejemanje splošnih aktov delodajalca (8. člen Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07), zato pa si je treba pridobiti mnenje sindikata.
Viri sredstev
Sredstva, ki jih proračunski uporabnik lahko nameni za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega, so logična posledica izhodišča, da naj bi to z vidika javnih sredstev pomenilo, da se delo opravi z istim obsegom sredstev, ko gre za opravljanje rednih delovnih nalog. Vir so v tem primeru sredstva, ki so bila že namenjena za plače in neporabljena zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest. Ko gre za delo na projektih, mora sredstva načrtovati in zagotoviti tisti, ki projekt oblikuje. Če gre za pristojnost proračunskega uporabnika samega, zadostuje, da ga načrtuje v okviru lastnega finančnega načrta. Če gre za posebne projekte, ki jih določi vlada, morajo biti sredstva zagotovljena na posebnih postavkah proračuna, če gre za projekte, ki bi se financirali iz drugih virov, npr. zdravstvene zavarovalnice, pa v njihovem finančnem načrtu.
Višina dela plače od 1. 1. 2019 dalje
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se do vključno 30. junija 2020 izplačuje, kot sledi:
višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca,
če se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 % osnovne plače javnega uslužbenca,
javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, se del plače iz tega naslova do 30. junija 2020 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10 % osnovne plače),
za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 30. junija 2020 uporabniki proračuna porabijo največ 40 % sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Tudi ta vsebina je urejena z zakonom, in sicer ZIPRS1819-A določa, kako se v letu 2019 izplačuje delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Najpogostejše vprašanje, povezano z izplačilom dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, je, kako in kdaj se obračuna javnemu uslužbencu dogovorjeni delež za povečan obseg dela. Pri opredelitvi do tega vprašanja je treba upoštevati predvsem naslednje predpostavke:
Delodajalec je dolžan spremljati izpolnjevanje dogovorjenih nalog in, če javni uslužbenec v roku izpolni vse naloge, mu je dolžan plačati dogovorjeni znesek. Uredba veže znesek delovne uspešnosti na delež od osnovne plače javnega uslužbenca in ne na dejansko izplačilo v posameznem mesecu.
Odločanje o dodelitvi sredstev
Za pravilno razumevanje določbe 5. člena uredbe, ki ureja postopek dodeljevanja sredstev, je treba izhajati iz 22.e člena ZSPJS, ki določa: »Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.« Prvi odstavek 5. člena uredbe je treba razumeti v kontekstu zakonske določbe le kot konkretizacijo dogovora za posamezno obračunsko obdobje. Dogovor je lahko sklenjen za daljše obdobje od enega meseca in v tem primeru bo moral predstojnik odločiti o višini delovne uspešnosti, ki javnemu uslužbencu pripada mesečno, v obliki sklepa. Ni pa mogoče določbe razumeti, da gre lahko za enostransko odločitev predstojnika oziroma direktorja, brez poprejšnjega dogovora z javnim uslužbencem.
Še nekoliko bolj problematična je določba drugega odstavka, ki v zakonu nima neposredne podlage in dejansko predstavlja rešitev, ki zapolnjuje pravno praznino na tem področju z uporabo analogije odločanja v primerih, ko gre za določanje plače direktorjev. Da odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje s sklepom organ, pristojen za njihovo imenovanje, ni sporno. Za del določbe, ki določa soglasje ustanovitelja oziroma ustanovitelja in financerja, pa v zakonu ne najdemo trdne podlage. Je pa določbo treba spoštovati in si pridobiti potrebna soglasja.
Posebnost na področju vzgoje in izobraževanja
Obravnavane uredbe se ne uporablja za plačilo dodatne tedenske učne obveznosti na ravni primarnega in sekundarnega izobraževanja oziroma obsega dodatne tedenske pedagoške obveznosti na terciarnem izobraževanju, ki je v ZSPJS sicer opredeljena kot del delovne obveznosti, ki se vrednoti kot delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, pri čemer se obseg dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti določi le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo ter financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja. Kot posledica takšne posebne ureditve je tudi vrednotenje teh ur urejeno drugače. Sistem vrednotenja dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne pedagoške obveznosti je v skladu z zadnjim odstavkom 22.e člena vezan na enak obračun kot redna učna oziroma pedagoška obveznost. Na podlagi dogovora ob podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Uradni list RS, št 61/08), ki sta ga podpisali pogajalska skupina Vlade Republike Slovenije za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, je način določanja vrednosti povečanega obsega dela iz tega naslova določen v uredbi, ki ureja metodologijo za obračun plač. Navedena uredba je povsem tehnična in povzema le konkretno ureditev sistemskih predpisov in kolektivnih pogodb. Pričakujemo lahko, da bo obravnavano vprašanje v najkrajšem času sistemsko urejeno na ustrezni normativni ravni, to sicer po svoji vsebini prav gotovo ne sodi v kontekst delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, in da gre le za prehodno odločitev, pogojeno z uvedbo novega plačnega sistema.