V obdobju letnih dopustov so se zavarovancem in delodajalcem zastavljala tudi vprašanja, ali lahko zavarovanec koristi letni dopust v času odobrenega bolniškega staleža.

ZZZS pojasnjuje, da to ni možno, saj gre za dve različni pravici, ki imata tudi različen namen:

Letni dopust je pravica iz delovnega razmerja in je namenjena počitku in obnovi psihofizičnih ter delovnih sposobnosti z vidika varnosti in zdravja pri delu. Urejen je v okviru delovno pravne zakonodaje.

Pravica do nadomestila iz naslova začasne zadržanosti od dela pa je pravica po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, namen te pravice je v zagotovitvi socialne varnosti zavarovanca v času, ko bi moral delati, pa tega zaradi bolezni ne zmore.

Imenovani zdravnik ZZZS odloča o začasni nezmožnosti za delo glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, pri čemer koriščenje letnega dopusta ni relevanten razlog, zaradi katerega bi lahko spremenil svojo odločitev in zaključil »bolniški stalež«. To bi lahko storil le v primeru, če bi ugotovil, da je zavarovanec glede na svoje zdravstveno stanje za svoje delo zmožen, pri čemer mora predlog za ponovno odločanje izstaviti izbrani osebni zdravnik (oz. pristojni zdravnik). Imenovani zdravnik torej ne more zaključiti že odobrenega »bolniškega staleža« izključno zaradi koriščenja letnega dopusta. Odločitev o začasni nezmožnosti za delo je sicer obvezujoča tako za zavarovanca, delodajalca kot za osebnega zdravnika. Kljub njeni obvezujoči naravi pa je njena dejanska izvršitev v domeni zavarovanca in delodajalca, z vsemi morebitnimi pravnimi posledicami. Ali je zavarovanec opravljal delo oz. ali je zavarovanec izrabljal letni dopust, samo po sebi ne vpliva na pravilnost odločitve o dejanski delazmožnosti zavarovanca, vpliva pa na nadomestilo plače, ki je ločen postopek. Tako bo delodajalec lahko zahteval izplačilo nadomestila le za ure, ko je bil zavarovanec začasno zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Za dneve oz. ure, ko je delal ali koristil letni dopust (če sta se za to dogovorila z delodajalcem), delodajalec ne bi smel zahtevati refundacije nadomestila. 

Drugačna situacija je, če zavarovanec želi koristiti letni dopust v preostalem času, ko je glede na odločbo imenovanega zdravnika zmožen za delo v krajšem delovnem času. V tem primeru je to stvar dogovora med zavarovancem in njegovim delodajalcem, da lahko delavec za preostale ure, ko ni v bolniškem staležu koristi dopust. 

Zavarovanec se je tako v času, ko mu je bil odobren »bolniški stalež« v polnem ali v krajšem delovnem času, dolžan ravnati po navodilih za ravnanje, ki izhajajo iz odločbe imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. Za odhod izven kraja bivanja je potrebna odobritev osebnega zdravnika, ki to mora zapisati v zdravstveni dokumentaciji. Zavarovanec, ki ne dela iz zdravstvenih razlogov, je namreč dolžan s spoštovanjem prejetih navodil za zdravljenje tudi sam prispevati k čimprejšnji povrnitvi delovnih zmožnosti. Ko so delovne zmožnosti povrnjene, pa lahko uveljavlja vse pravice iz delovnega razmerja. 

Se pa dogaja, da je zavarovanec v času odločanja o njegovem staležu na ZZZS (praviloma v primeru pritožbenega postopka) koristil letni dopust, ker se je bal sankcije, če mu bolniški stalež ne bi bil odobren. Če je v tem primeri bolniški stalež odobren v neprekinjenem trajanju, je zavarovanec upravičen do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo in ne do nadomestila za koriščenje dopusta.

Vir: ZZZS