Delo preko polnega delovnega časa je izjema, zato ga je mogoče delavcu naložiti le v zakonsko določenih primerih oziroma v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidljivih primerih, določenih s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo (144. člen ZDR-1):

• v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
• če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
• če je nujno, da se odvrne okvaro na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
• če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa
• in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. 

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno in se pisna odreditev vroči delavcu najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. Ob tem zakon dopušča določena preseganja obremenitev ter obdobja izravnave v okviru šestih mesecev.

Pomembno: Če delodajalec uvede ali odredi delo preko polnega časa v nasprotju s 144. členom ZDR-1, se z globo od 1.500 do 4.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa se kaznuje z globo od 150 do 1.000 evrov.