Uvodoma je treba opozoriti, da se je v letu 2010 spremenilo zakonsko besedilo prvega odstavka 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 98/09 – ZIUZGK, 13/10 in 59/10), ki določa pogoje, pod katerimi je mogoče javnim uslužbencem dodeliti položajni dodatek. Tako je bila kot posledica tega tudi spremenjena Uredba o kriterijih za pridobitev položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS št. 57/08) in nadomeščena z novo Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 85/10), ki bo v nadaljevanju predstavljena.

Položajni dodatek, ki je bil v letu 2008 uveden za vse javne uslužbence v javnem sektorju, nadomešča dodatek, ki je v večjem delu javnega sektorja obstajal tudi v prejšnjem plačnem sistemu. Večinoma se je imenoval funkcijski dodatek. Novo poimenovanje dodatka pa je sledilo opredelitvi pojma »položaj«, kot ga opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08): »Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu.« (prvi odstavek 80. člena). V skladu s takšno opredelitvijo položaja so določeni tudi kriteriji za njegovo določanje v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Položajni dodatek se lahko dodeli javnim uslužbencem, ne pripada funkcionarjem razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.

Zakon določa, da je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije. Gre torej za tista delovna mesta, ki so lahko z notranjimi akti opredeljena kot vodstvena delovna mesta in ne za delovna mesta, ki so kot vodstvena delovna mesta uvrščena s kolektivnimi pogodbami dejavnosti oziroma poklicev v konkreten plačni razred (npr. pomočnik ravnatelja, različni organizatorji procesov/ praktičnega usposabljanja, izobraževanja odraslih, prehrane itd.).

Uredba ob tej splošni zakonski ureditvi natančneje določa kriterije za določitev položajnega dodatka (določbe so bolj ali manj pojasnjevalne narave):

• položajni dodatek pod navedenimi zakonskimi pogoji pripada javnim uslužbencem v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H, I, J in K,

• do položajnega dodatka je upravičen tudi pomočnik oziroma namestnik vodje notranje organizacijske enote ali drug javni uslužbenec za čas, ko izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela notranje organizacijske enote v primeru celodnevne odsotnosti ali zadržanosti vodje notranje organizacijske enote,

• javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek v primeru, ko je v posamezni notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih najmanj pet javnih uslužbencev, vključno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti,

• položajni dodatek pripada tudi, če je v notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih manj kot pet javnih uslužbencev, vendar ne manj kot trije javni uslužbenci, vključno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti v primerih, ko gre za delovna mesta v plačni skupini J (izjema je določena tudi za nekatera delovna mesta v slovenski vojski, policiji in varnostnoobveščevalni službi),

Za korektno uporabo uredbe je treba posebej opozoriti na drugi odstavek 3. člena, ki določa:

»Za potrebe te uredbe se kot notranja organizacijska enota šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca, v kateri se izvršuje naloge v zaključenem procesu dela oziroma na zaključenem delovnem področju. Kot notranja organizacijska enota se šteje tudi izmena, kadar je za vodenje izmene določen vodja.«

Po posameznih področjih javnega sektorja, predvsem ko gre za področje javnih zavodov, so kot notranje organizacijske enote opredeljeni predvsem deli zavodov, ki opravljajo osnovno dejavnost. Na področju vzgoje in izobraževanja so to šole, vrtci kot organizacijske enote, ki jih vodijo ravnatelji kot pedagoški vodje, podružnične šole, enote vrtcev, ki jih lahko vodijo pomočniki ravnateljev, ki jim položajni dodatek ne pripada, ker je vodenje ovrednoteno že v osnovni plači delovnega mesta. Če pa v skladu z 57. členom ZOFVI enoto javnega vrtca oziroma podružnico javne šole vodi vodja enote oziroma podružnice, ki ni pomočnik ravnatelja, pripada položajni dodatek po obravnavani uredbi. Pri tem se posebej izpostavi vprašanje tako imenovanih skupnih služb (računovodstvo, vzdrževanje, prehrane), ki običajno z akti o ustanovitvi niso opredeljene kot posebne organizacijske enote. V skladu z obravnavano uredbo se lahko tudi te enote štejejo za enote, v katerih se izvršuje naloge v zaključenem procesu dela oziroma na zaključenem delovnem področju. Glede na to, da je notranja organizacija in sistemizacija tovrstnih del na področju vzgoje in izobraževanja v pristojnosti javnih zavodov in mora temeljiti na pravilnikih o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih sprejme minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, bo mogoče dodeliti položajni dodatek v skladu z obravnavano uredbo, če bo minister ustrezno temu uredil vprašanje v področnih pravilnikih.

Ko so izpolnjeni zgoraj navedeni osnovni pogoji za dodelitev položajnega dodatka, je njegova višina odvisna od dejanskega števila zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih. Izobrazbena struktura, ki je bila v dosedanji uredbi dodatni element za določitev višine položajnega dodatka, je v veljavni uredbi izpuščena.

Edini kriterij, ki po veljavni uredbi določa višino položajnega dodatka, je število zaposlenih. Glede na število zaposlenih v organizacijski enoti se javnemu uslužbencu dodelijo sredstva v razponu:

• od 5 do 10 odstotkov, katerega izhodišče je osnovni kriterij treh zaposlenih v enotah, v katerih vodje izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti v primerih, ko gre za delovna mesta v plačni skupini J (izjema je določena tudi za nekatera delovna mesta v slovenski vojski, policiji in varnostnoobveščevalni službi), oziroma pet zaposlenih, ko gre za druge notranje organizacijske enote,

• pri 11 do 30 zaposlenih v višini 8 odstotkov osnovne plače,

• pri 31 do 40 zaposlenih v višini 10 odstotkov osnovne plače in

• pri 41 ali več zaposlenih v višini 12 odstotkov osnovne plače.

Položajni dodatek se ob morebitnih spremembah okoliščin za izračun njegove višine upošteva pri izračunu višine položajnega dodatka s prvim dnem naslednjega meseca.

V prehodnih določbah uredba posebej določa položajni dodatek vodij služb iz plačne skupine J, ki jim je po dosedanji ureditvi pripadal položajni dodatek na podlagi tretjega odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 57/08), ki je določal:

»Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena pripada javnim uslužbencem položajni dodatek v višini 5 odstotkov osnovne plače, če poleg svojega dela vodijo, usklajujejo in nadzirajo delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb, ki opravljajo delo po drugih pravnih podlagah. Položajni dodatek jim pripada, če je iz akta delodajalca razvidno, da opravlja navedene naloge, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.«

Tem javnim uslužbencem pripada položajni dodatek do uskladitve aktov, ki bodo v skladu z drugim odstavkom 3. člena uredbe opredelili enote, v katerih se izvršujejo naloge v zaključenem procesu dela oziroma na zaključenem delovnem področju in jih je mogoče v skladu z uredbo šteti za notranje organizacijske enote, vendar ne dlje kot za mesec november.