Za celoten javni sektor, kamor sodijo tudi javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, velja samo prvi del ZJU, torej od 1. do vključno 21. člena. Sicer pa se za urejanje delovnih razmerij, plač, povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja uporabljajo:
Uporablja se tudi vsakokokratni "intervetni" zakon.
Definicija javnega uslužbenca je navedena v 1. členu ZJU.
Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, razen funkcionarjev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, za katere zakon izrecno določa, da niso javni uslužbenci.
Definicija javnega uslužbenca je podana z opredelitvijo javnega sektorja, ki ga po ZJU sestavljajo:
Delovno razmerje je definirano v 4. členu ZDR-1 kot pravno razmerje, ki nastane med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Pod pojmom »delavec« so zajeti vsi zaposleni, torej tudi javni uslužbenci.
ZJU delodajalca opredeljuje kot pravno osebo, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju. ZDR-1 za primer, kadar je delodajalec pravna oseba (npr. javni zavod), določa, da nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik oz. poslovodni organ (tj. ravnatelj), določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi. ZJU še določa, da lahko določene pravice v razmerju do javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje z osebo javnega prava, izvaja Vlada Republike Slovenije.
Delodajalci na področju javne vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa so običajno javni zavodi, torej pravne osebe javnega prava, katerih status je urejen z Zakonom o zavodih in opravljajo negospodarske dejavnosti, katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička.
Izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca v javnem zavodu
V osebah javnega prava pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje poslovodni organ, ki lahko za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti delodajalca pisno pooblasti javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj (4. člen ZJU).
V Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je glede prenosa pooblastil v 22. členu posebej določeno, da lahko ravnatelj pooblastila za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev prenese na pomočnika ravnatelja s splošnim ali posamičnim pooblastilom.
Sistemizacija delovnih mest je akt, ki določa delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev in nalog na posameznih delovnih mestih.
Skladno z 21. členom ZJU mora imeti vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta.
Skladno z 20. členom KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja se z aktom o sistemizaciji za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Zahtevane delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.
Skladno s 108. členom ZOFVI se prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v javnem vrtcu oziroma šoli objavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov za šolo ravnatelj v soglasju s šolsko upravo (šolske uprave nis organizirane, zato te aloge opravlja ministrstvo) na območju katere ima šola sedež, za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem.
V sistemizaciji delovnih mest je možno sistemizirati samo delovna mesta, ki so določena in uvrščena v plačne razrede v KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
V zvezi s sistemizacijo je treba upoštevati še določbe ZSPJS, ki v 7. členu določa obvezne elemente, ki jih mora sistemizacija vsebovati v zvezi s plačami. To so naslednji elementi:
1. šifra proračunskega uporabnika in šifra notranje organizacijske enote;
2. naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote;
3. plačna podskupina;
4. šifra delovnega mesta;
5. ime delovnega mesta;
6. tarifni razred delovnega mesta;
7. šifra naziva, kjer nazivi obstajajo;
8. ime naziva, kjer nazivi obstajajo;
9. plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva;
10. število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu;
11. opis nalog delovnega mesta ali naziva.
Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, pripravljen na podlagi zakona, podzakosnkega predpisa in kolektivne pogodbe. Katalog ni vir za delovna mesta, ki se določajo v sistemizaciji delovnih mest.
ZJU v 13. točki 6. člena opredeljuje delovne izkušnje in določa, da so delovne izkušnje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.
Ta opredelitev deovnih izkušenj velja pri preverjanju izpolnjevanja pogojev, KP VIZ pa določa, da so nadaljše zahtevane delovne izkušnje lahko največ pet let.
Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava vodi evidenco o dejanski zasedenosti delovnih mest; državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava na področju javnega sektorja, kjer je vzpostavljen sistem nazivov, vodi tudi evidenco o strukturi javnih uslužbencev po nazivih.
Javni zavod mora voditi obe evidenci, saj je vodenje evidenc lahko predmet inšpekcijskega nadzora.
Delovna doba je delovna doba v delovnem razmerju, ta delovna doba se upošteva pri vrednotenju z dodatkom za delovno dobo in pri preverjanju izpolnjevanja pogojev na primer za jubilejno nagrado, pri čemer je za jubilejno nagrado treba upoštevati le delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju