Vprašanje: Ali je podatek, koliko je delavec v javnem zavodu prisoten na delovnem mestu, javni podatek? Naprava za evidentiranje namreč natančno beleži prisotnost na delovnem mestu. Ali mora vodja omenjeni podatek na pobudo delavca javno razkriti za vse zaposlene? Npr.: Ali se sme zahtevati, da se za september za vse zaposlene na oglasni deski objavi podatek, ki pokaže posameznikovo poimensko prisotnost na delovnem mestu?

Odgovor: Zaposleni v javnem zavodu so javni uslužbenci, zato je njihova zasebnost glede informacij, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem, omejena oziroma zmanjšana. Podatek o prisotnosti/odsotnosti na delovnem mestu je nedvomno podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato je informacija javnega značaja.

Izjema je podatek o vzrokih odsotnosti, kot so npr. bolniška, porodniška …, ki jih v skladu z načelom sorazmernosti (prvi in tretji odstavek 15. člena Ustave RS in 3. člen ZVOP-1) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca«, je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. To zakonsko določilo je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezen primer. To, da je nekdo javni uslužbenec, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba kljub določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Informacijski pooblaščenec je tako v zadevi št. 090-194/2013/4 z dne 20. 9. 2014 odločil, da so podatki za poimensko navedenega javnega uslužbenca o njegovi odsotnosti oziroma prisotnosti na delovnem metu informacije javnega značaja, izjema je vzrok odsotnosti, npr. bolniška odsotnost, porodniški dopust, dopust ipd.

Na vprašanje, ali lahko javni uslužbenec od predstojnika zahteva objavo teh podatkov na oglasni deski, pa je z vidika ZDIJZ treba poudariti, da lahko prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja zgolj v oblikah, kot jih opredeljuje 17. člen ZDIJZ: vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis. To pomeni, da od zavezanca oziroma od predstojnika prosilec ne more zahtevati, da določeno informacijo objavi na oglasni deski, zlasti ne z vidika, da bi imel pravno varstvo pri Informacijskem pooblaščencu, če mu zavezanec ne bi ugodil.