Vprašanje: Ali lahko vzgojiteljica v vrtcu posreduje podatke o otroku tistemu staršu, ki v tistih dnevih nima določenih stikov?
Odgovor: Kako izpeljati pogovor starši predšolske deklice, ko gre za primer, ko sta starša razvezana že nekaj let in do sedaj še nista ničesar sporazumno rešila (stiki, preživnina ... in drugo), situacija pa je vedno slabša. Dekličina mama je namreč vsa razburjena prišla na vrata igralnice in potem na hodniku glasno očitala vzgojiteljici, da ona ne sme dajati očetu informacij o dekličinem počutju v vrtcu za tiste dni, ko je deklica pri mami. Mama je tudi prinesla sodbo s sodišča, vendar o tem nič ne piše. Celo stiki še niso določeni dokončno. Očetu bi lahko podajali informacije kadarkoli si to želi, saj nima prepovedi stikov ali drugih omejitev s strani sodišča.
Pooblaščenec meni, da lahko roditelj, ki mu ni bila odvzeta roditeljska pravica, izvaja določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice. Tako lahko tudi zahteva seznanitev z osebnimi podatki otroka.
Namen ZVOP-1 je določen s prvim členom - to je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
V 8. členu ZVOP- 1 določa splošno opredelitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov, in sicer je obdelava osebnih podatkov mogoča le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004,s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZDR) v 4. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Pomemben je tudi tretji odstavek tega člena, ki določa, da roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Če torej kateremu od staršev roditeljska pravica ni bila odvzeta, mora obema biti omogočeno, da lahko izvajata svoje pravice in dolžnosti.
Roditeljska pravica je torej večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših (pravic in hkrati dolžnosti) pa je tudi zakonito zastopanje, ki je kot element roditeljske pravice nujen za njeno izvrševanje.
Po mnenju Pooblaščenca je pravica do seznanitve z osebnimi podatki otroka tudi pravica staršev, katerim roditeljska pravica ni bila odvzeta. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka. V primeru, da je bila enemu od staršev vzeta roditeljska pravica, ta ne more zahtevati seznanitve z osebnimi podatki otroka.
Pooblaščenec opozarja, da na podlagi 113. člena ZZZDR roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Drugi odstavek 113. člena ZZZDR pa nadalje določa, da kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo.
Pooblaščenec tako zaključuje, da lahko roditelj, ki mu ni bila odvzeta roditeljska pravica, izvaja določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice. Torej lahko tudi zahteva tudi seznanitev z osebnimi podatki otroka.
Vir: Informacijski pooblaščene Republike Slovenije