Sredstva iz tržne dejavnosti - Izplačilo delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela iz sredstev tržne dejavnosti

24. 5. 2019 | Avtor: Petra Ertl, urednica

Vprašanje: Šolski hišnik prevaža kosila iz centralne šole na 2 podružnici. Ali lahko izplačamo delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela hišniku iz sredstev tržne dejavnosti brez soglasja občinskega sveta? Ali je dovolj, da to potrdi svet zavoda?

Odgovor: Javni zavod lahko poleg dejavnosti (negospodarske javne službe) opravlja tudi druge dejavnosti, s katero dopolnjuje svojo dejavnost (t.i. tržno dejavnost). Možnost izvajanja tržne dejavnosti mora izhajati in zakona, podzakonskega predpisa ali akta o ustanovitvi (npr. odloka o ustanovitvi javnega zavoda). Ustanovitelj je tisti, ki opredeli katero dejavnost lahko zavod opravlja poleg dejavnosti, za katero je bil ustanovljen.

Ločeno spremljanje izvajanja javne službe od tržne dejavnosti javnega zavoda

V 9. čl. Zakona o računovodstvu je določeno, da morajo poslovne knjige in poročila javnega zavoda zagotavljati ločeno spremljanje in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe, od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz prodaje blaga in storitev na trgu. V skladu s 16. in 17. čl. Zakona o računovodstvu mora zavod prihodke in odhodke izkazovati ločeno glede na vrsto dejavnosti (javna služba/trg).

Tudi Zakon o izvrševanju proračuna RS za leto 2018 in 2019 (60.čl. ZIPRS1819) v desetem odstavku določa, da če se plače zaposlenih pri PPU financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti PPU, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Za ugotavljanje uspešnosti poslovanja posamezne vrste dejavnosti zavoda (javne službe in tržne dejavnosti) je ključnega pomena ustrezno in dosledno razmejevanje prihodkov in stroškov (odhodkov) med obema dejavnostma. Samo če so prihodki in stroški ustrezno in v celoti razmejeni med obema dejavnostima je mogoče ugotavljati uspešnost tržne dejavnosti ter namensko rabo javnih sredstev.

Navedeno pomeni, da mora zavod vzpostaviti takšen sistem delitve stroškov med obema dejavnostma, ki bo omogočal ustrezno izkazovanje uspešnosti tržne dejavnosti in namenske rabe javnih sredstev. Pri tem opozarjamo, da ustvarjanje izgube pri tržni dejavnosti ni ekonomsko upravičeno, kritje izgube s sredstvi javnih financ pa bi pomenilo neupravičeno, nenamensko rabo le-teh.

Sodila za razmejevanje javne službe in tržne dejavnosti

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil v 23. čl. določa, da določeni uporabniki enotnega kontnega načrta (javni zavodi), sestavijo izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti, v katerem se ločeno prikažejo prihodki in odhodki tekočega obračunskega obdobja za izvajanje javne službe ter prihodki in odhodki tekočega obračunskega obdobja od prodaje blaga in storitev na trgu. Podatki o odhodkih po vrstah dejavnosti, ki niso razvidni iz dokumentacije, se ugotovijo na podlagi ustreznih sodil, ki jih določi ministrstvo.

Če ni ustreznejšega sodila, se kot sodilo lahko uporabi razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti.

Ustanovitelj (resorno ministrstvo oz. občina) v ustanovitvenem aktu (npr. odloku o ustanovitvi javnega zavoda) navede, katere dejavnosti zavoda spadajo med izvajanje javne službe in katere med tržno dejavnostjo. Zaradi nejasnosti pa so nekatera ministrstva izdala tudi posebna navodila/stališča za ustrezno razmejevanje javne službe in tržne dejavnosti.

Pri oblikovanju lastne cene je potrebno v celoti slediti sprejetim sodilom.  

Kalkulacija cene storitev, ki jo zavod ponuja na trgu (tržna dejavnost)

Za ponujanje storitev na trgu mora javni zavod pripraviti kalkulacijo cene posamezne storitve, ki jo ponuja na (prostem) trgu. Oblikovanje cene je v pristojnosti zavoda. Priporočljivo je, da cenik sprejme in potrdi svet zavoda.

Pri oblikovanju cen posamezne storitve je potrebno upoštevati, da mora cena pokrivati vse (neposredne) stroške tržne dejavnosti in sorazmeren delež splošnih (posrednih) stroškov.

Izplačilo uspešnosti iz naslova tržne dejavnosti

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v drugem odstavku 22. i čl. določa, da vlada z uredbo določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu ter zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v 1. odst. 3. čl. določa, da obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu iz prvega in drugega odstavka 6. čl. te uredbe določi minister s pravilnikom, vendar sme znašati največ 50 odstotkov dosežene razlike med prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu.

Zavod ugotovi dovoljeni obseg sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v letnem poročilu za preteklo leto, in ga izkaže na obrazcu Elementi za določitev dovoljenega obsega sredstev za delovno uspešnost (1. odst. 5. čl. Uredbe).

8. čl. Uredbe o delovni uspešnosti določa predložitev letnih poročil in obrazcev. Zavod predloži obrazec iz prvega odst. 5. čl. te uredbe organu upravljanja skupaj z letnim poročilom

Odgovor:

Javni zavod, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobiva sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova v skladu z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in v skladu s pravilnikom, ki ga je izdal pristojni minister, če izpolnjuje pogoje za izplačilo sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, kot jih določa 22. j čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Soglasje ustanovitelja za izplačilo sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ni potrebno, saj je izplačilo delovne uspešnosti pravica, ki jo daje Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,  če so izpolnjeni pogoji iz 22.j  člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ustanovitelj pa izplačilo akontacij iz naslova delovne uspešnosti potrjuje z vsakoletno potrditvijo finančnega načrta neposredno ali preko organov upravljanja.

Sredstva za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se izplačujejo iz tekočih sredstev, in to velja tudi v primeru, ko gre za razdelitev še neizplačanih sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Če torej zavod v tekočem letu razdeli ostanek sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ga mora izplačati iz tekočih prihodkov.

Pri tem pa 8. člen Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določa, da je zavod dolžan predložiti obrazec Elementi za določitev dovoljenega obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu organu upravljanja skupaj z letnim poročilom.

Javni zavod letno poročilo, ki ga je sprejel organ upravljanja, z obrazcem Elementi za določitev dovoljenega obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v tridesetih dneh od sprejetja pošlje ustanovitelju. Pri tem pa Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ne določa ravnanj ustanovitelja v zvezi z obrazcem Elementi za določitev dovoljenega obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.