Vprašanje: Na delovnem mestu vzgojiteljice imamo zaposleno delavko za določen čas. S 5. 11. 2018 se bo sprostilo delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas. Ali lahko delavko, ki je pri nas zaposlena za določen čas, brez razpisa zaposlimo za nedoločen čas, za njeno delovno mesto za določen čas pa damo razpis in zaposlimo novega delavca?

Odgovor: Delovna razmerja in zaposlovanje ureja Zakon o delovnih razmerji (ZDR-1), ki določa, da je treba prosto delovno mesto javno objaviti, za javni sektor pa to še posebej določa tretji odstavek 7. člena Zakona o urejanju trga dela, ki pravi, da je treba vsako prosto delovno mesto objaviti na Zavodu za zaposlovanje.

V obeh zakonih pa je določeno, da javna objava prostega delovnega mesta ni potrebna, če gre za izjeme od javne objave, ki jih določa 26. člen ZDR-1, ki določa:

Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za:

• sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
• obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
• zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
• zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas, razen v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
• zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
• zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,
• zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce iz drugega odstavka 74. člena tega zakona,
• druge primere, določene z zakonom.

Iz podčrtanega teksta pete alineje prvega odstavka 26. člena ZDR-1 je razvidno, da bi bilo možno brez javne objave zaposliti osebo, ki je pri delodajalcu zaposlena za določen čas, vendar je treba upoštevati, kakšen je razlog zaposlitve za določen čas. Če je bila oseba zaposlena za določen čas za nadomeščanje odsotne delavke, potem zaposlitev za nedoločen čas brez javne objave ni možna, če pa je razlog zaposlitve za določen čas drug, potem bi bila možna zaposlitev za nedoločen čas brez javne objave.

Iz besedila ZDR-1 izhaja, da bi bila v primeru, ki ga določa zakon, možna zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu zaposlena za določen čas. To pomeni, da mora biti oseba v delovnem razmerju pri delodajalcu za določen čas in v takem primeru bi jo ob izpolnjenih pogojih iz ZDR-1 bilo možno zaposliti za nedoločen čas.

Oseba, ki je sicer bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas in ji je pogodba o zaposlitvi prenehala, pa je v razmerju do delodajalca v enakem položaju kot vsi drugi – to pomeni, da je treba za zaposlitev za nedoločen čas objaviti prosto delovno mesto in ta oseba se lahko enako kot drugi iskalci zaposlitve na to delovno mesto prijavi.

Osebe, ki ji je pogodba o zaposlitvi prenehala pred možno novo zaposlitvijo za nedoločen čas, torej v nobenem primeru ni možno brez objave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje in pri delodajalcu zaposliti za nedoločen čas.

Glede ponovne zaposlitve druge osebe za določen čas pa je treba upoštevati, da je zaposlitev za določen čas možna iz razlogov, ki jih ZDR-1 določa v 54. členu.

Preveriti pa je treba tudi področne zakone in kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca, če morebiti ne vsebujejo dodatnih razlogov za zaposlitev za določen čas.