Delavka je 2. 4. 2025 prinesla izjavo o novem naslovu za obračun prevoznih stroškov, 22. 4. 2025 pa vložila prošnjo za izredni dopust za selitev za 28., 29. in 30. 4. 2025. Ali ji ta dopust pripada kljub pozni vlogi in dejstvu, da se je očitno že preselila, čeprav o tem ni priložila dokazila?

29. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS/I, št. 18/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju KPND) določa, da je delavec v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače in sicer tri dni zaradi selitve v drugo stanovanje.

Nadaljnje to ureja tudi Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 52/1994, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju KPVIZ), ki v 50. členu določa, da je delavec lahko odsoten z dela z nadomestilom plače in sicer tri dni, zaradi selitve v drugo stanovanje.

Ker gre po vsebini za plačano odsotnost z dela iz osebnih okoliščin, ki jo ureja 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1), je pomembno, da se ta t.i. dopust izrabi neposredno ob nastopu primera in ne kadar koli pozneje. Glede na to, da se delavki potni stroški že obračunavajo po novem naslovu, bi bilo od delavke smiselno pridobiti dokazila o tem kaj bo dejansko takrat počela, da pri izrabi dopusta ne bi prišlo do zlorab. Nov naslov v praksi ne pomeni nujno, da je bila selitev opravljena do konca in lahko še vedno traja, v kolikor mora delavka takrat opraviti montažo pohištva, ali pa druge stvari povezane s selitvijo, zato načeloma ni nobene omejitve, da se ji dopust za tiste dni ne bi priznal. Seveda pa, če se je delavka dejansko že preselila in ta selitev ne poteka več, pa do teh dni odsotnosti ni več upravičena, tudi če jih ob nastopu situacije ni izrabila. Odgovor je torej odvisen od dejanskih okoliščin.

KPVIZ določa tudi, da v primeru selitve delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.