Ali se za napredovanje strokovnega delavca v višji naziv v vzgoji in izobraževanju upošteva delovna doba v vzgoji in izobraževanju, v javnem sektorju ali skupna delovna doba (tudi v zasebnem sektorju)?

Napredovanje strokovnih delavcev v višji naziv v vzgoji in izobraževanju ureja Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, 44/09, 18/10 in 113/20, ki v 13. členu ureja tudi delovno dobo in določa, da se za eno leto delovne dobe šteje dvanajst mesecev zaposlitve ne glede na trajanje delovnega časa.

V dobo zaposlitve se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od šest mesecev, razen zaradi odsotnosti zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.

Za delovno dobo šteje vsak čas zaposlitve, ne glede na trajanje delovnega časa, na vrsto zaposlitve, kot na primer zaposlitev za določen čas, polovični delovni čas in podobno. Za delovno dobo se šteje tudi zaposlitev izven vzgoje in izobraževanja.

Strokovni delavec mora izpolnjevati pogoje za napredovanje v naziv, kot jih določa pravilnik. Pogoj, ki ga mora izpolnjevati strokovni delavec za napredovanje v naziv, je med drugim povezan tudi z delovno dobo, ki ni zahtevana znotraj področja vzgoje in izobraževanja ali na točno določenem delovnem mestu.