Izbranim kandidatom ponavadi izdamo sklep o izbiri kandidata za zaposlitev. V njem tudi zapišemo datum začetka zaposlitve in trajanje (če gre za zaposlitev za določen čas). Po ZDR-1 ta sicer ni obvezen. Ali je ta morda obvezen po kateri drugi pravni podlagi? Ali je ta sklep o izbiri za nas kot delodajalca tudi pravno zavezujoč, da s tem kandidatom nato moramo skleniti pogodbo o zaposlitvi?

ZDR-1 ne določa, da bi moral delodajalec izbranemu kandidatu vročiti kakšen poseben sklep, ki bi vseboval pravni pouk. Ko delodajalec izbere kandidata, s katerim bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, sledi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem velja opozoriti še, da ZDR-1 v 17. členu določa tudi, da se pogodba o zaposlitvi sklene v pisni obliki. Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.

ZDR-1 v 30. členu ureja pravice neizbranega kandidata in določa, da mora delodajalec v osmih dneh po zaključenem postopku izbire pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran.

Opozoriti velja še na določbo 24. člena ZDR-1, ki ureja pogodbeno svobodo in določa, da ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Tudi iz sodne prakse (na primer sodba VDSS Sodba Pdp 599/2017 z dne 31.8.2017) izhaja, da v ZDR-1 ni podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi, saj ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi, kar ureja 24. člen ZDR-1, ne glede na to, ali je bil postopek izbire kandidata končan.

ZDR-1 je temeljni zakon, ki ureja delovna razmerja in postopke zaposlitve, za državne organe in občine pa postopek zaposlitve ureja Zakon o javnih uslužbencih. Določene določbe lahko vsebujejo tudi drugi zakoni, vendar pa praviloma ne urejajo postopka zaposlovanja.