Vprašanje: Delavka je imela suspenz pogodbe (nedoločen čas - 100 % iz zdravstvenih razlogov). 1. 9. 2019 naj bi pričela delati, vendar je podala prošnjo za krajši 70 % delovni čas. Kakšno pogodbo ji damo v podpis? Je to lahko sporazumna odpoved pogodbe s sklenitvijo nove za krajši delovni čas ali kako drugače? Bi lahko na kratko opisali postopek, kako naj to pravilno izpeljejo?

Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) v 49. členu ureja spremembo sklenjene pogodbe o zaposlitvi oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Zakon določa, da lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi predlaga katerakoli stranka. Pogodba se spremeni oz. nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Enostranska sprememba pogodbe o zaposlitvi torej ni mogoča.

Nadalje zakon v omenjeni določbi 49. člena ločuje dve različni situaciji, in sicer ko za spremembo pogodbe o zaposlitvi zadostuje sprememba s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi o zaposlitvi in po drugi strani ko je treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 49. člena ZDR-1). Novo pogodbo o zaposlitvi je tako med drugim treba skleniti tudi v primeru, ko se spremeni delovni čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen če gre za spremembo, ki je posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.

Če bi torej delodajalec in delavka želela spremeniti delovni čas, za katerega je pogodba o zaposlitvi sklenjena (npr. iz polnega na krajši delovni čas), bi lahko sklenila aneks, ki bi spreminjal določilo o delovnem času, zgolj v primeru, če bi šlo za spremembo, ki bi bila posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu. V tem primeru bosta pogodbeni stranki sklenili aneks k že obstoječi pogodbi o zaposlitvi, ki bi torej še vedno veljala, spremenile bi se zgolj določbe, povezane z delovnim časom. Pogodbe o zaposlitvi torej ne bi bilo treba odpovedati niti skleniti dogovora o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Če pa je sprememba delovnega časa zgolj posledica želje ene oz. obeh pogodbenih strank, brez da bi šlo za uveljavljanje posebnih pravic, morata delodajalec in delavka, kot že omenjeno, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru prav tako »stare« pogodbe o zaposlitvi ni treba odpovedati niti skleniti dogovora o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ampak pogodbeni stranki zgolj skleneta novo pogodbo o zaposlitvi, kjer na novo uredita delovno razmerje (na novo določita delovni čas, za katerega bo pogodba o zaposlitvi sklenjena), hkrati pa v tej novi pogodbi o zaposlitvi določita, da z dnem nastopa dela na njeni podlagi, preneha »stara« pogodba o zaposlitvi. Hkrati lahko pogodbeni stranki v uvodne določbe »nove« pogodbe o zaposlitvi na kratko tudi navedeta, da je delavka pri delodajalcu že zaposlena, od kdaj, na podlagi katere pogodbe o zaposlitvi in na katerem delovnem mestu nazadnje, ter da sedaj sporazumno sklepata novo pogodbo o zaposlitvi.

Ne glede na to, iz kakšnega razloga bosta pogodbeni stranki torej spreminjali določilo o delovnem času, za katerega je pogodba o zaposlitvi sklenjena, torej ne glede na to ali bosta to določilo spremenile zgolj z aneksom k že obstoječi pogodbi o zaposlitvi ali bosta sklenili novo pogodbo o zaposlitvi, »stare« oz. trenutno obstoječe pogodbe o zaposlitvi (za polni delovni čas) ni treba posebej odpovedati ali skleniti dogovora o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.