Pravice iz delovnega razmerja - Koriščenje dopusta v času delnega bolniškega staža

18. 6. 2018 | Avtor: Petra Ertl, urednica

Vprašanje: Zaposlena delavka je bila na daljši bolniški. Zdaj dela 4 ure/dan, ostale 4 ure je pa v bolniškem staležu. Kako lahko koristi dopust med šolskimi počitnicami (dopust je v dnevih), ko pa je 4 ure v bolniškem stalkežu (ki se na ZZZS refundira)?

Dopust ima še ves lanski in letošnji.

Odogovor:

Pri odgovoru na navedeno vprašanje je treba upoštevati najmanj naslednje predpise in kolektivne pogodbe:

  1. določbe ZDR-, ki urejajo določanje in izrabo letnega dopusta, ter nadomestila plače, kjer je posebej treba opozoriti na 137. člen, ki v devetem odstavku določa, da je  delodajalec  delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela,
  2. določbe ZOFVI, ki v 125. členu določa, da lahko strokovni delavec v javni šoli porabi letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu,
  3. določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, in sicer:
  • 45. člen, ki določa, da delavci, zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih, praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic,
  • 92. člen, ki določa, da delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v  primerih, navedenih v kolektivni pogodbi, med njimi tudi v primeru  letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela; delavcu pripada nadomestilo v višini 100 % osnove; osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal ...

Glede izrabe dopusta je treba upoštevati tudi ZDR-1, ki v tretjem odstavku 162. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Iz navedene določbe izhaja, da je letni dopust primarno namenjen izrabi v koledarskem letu, v katerem je odmerjen.

V primerih, ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, ZDR-1 v četrtem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. decembra naslednjega leta.

Glede izrabe oziroma prenosa letnega dopusta je tako treba primarno upoštevati splošno pravilo, kot izhaja iz tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 (izraba najmanj dveh tednov letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, izraba preostalega letnega dopusta v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta) ter da posebno ureditev zakon predvideva za primer, ko delavec ni izrabil letnega dopusta zaradi:

  • bolezni ali poškodbe,
  • porodniškega dopusta ali
  • dopusta za nego in varstvo otroka.

Če delavec zaradi teh primerov odsotnosti letnega dopusta ni mogel izrabiti v koledarskem letu, niti ne do 30. junija naslednjega leta, ZDR-1 v četrtem odstavku 162. člena omogoča prenos oziroma izrabo celotnega neizrabljenega letnega dopusta do konca naslednjega koledarskega leta.

Upoštevaje vse navedeno bi torej delavka, ki je bila dalj časa odsotna zaradi bolezni in zaradi tega ni mogla izrabiti letnega dopusta, dopust iz preteklega leta lahko izrabila do konca tega koledarskega leta, pri čemer pa je treba upoštevati tudi določbe področnega zakona in kolektivne pogodbe.

Dopust se izrablja v  delovnih dnevih (četrti odstavek 160. člena ZDR-1), kar pomeni, da tudi v primeru, ko delavka dela s krajšim delovnim časom zaradi delne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, je delno zmožna za delo in za ta del prejema plačo oziroma v primerih opravičenih odsotnosti, kamor se uvršča tudi letni dopust, nadomestilo plače, za preostali del pa prejema nadomestilo v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na podlagi navedene zakonske ureditve je možno ugotoviti, da tudi delavec, ki je zaradi zdravstvenih razlogov le delno zmožen za delo, izrablja leni dopust v delovnih dnevih in se mu v tem času status ne spremeni. Nadomestilo plače za čas letnega dopusta izplačuje delodajalec za toliko ur, kot bi delavec delal, če ne bi bil upravičeno odsoten z dela zaradi letnega dopusta.

To pomeni, da delavka, ki je delno zmožna za delo (4 ure),  4 ure pa je odsotna zaradi zdravstvenih razlogov, lahko izrabi dopust v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca, nadomestilo plače za čas izrabe letnega dopusta pa prejme za toliko ur, kot ima delovno obveznost, torej za 4 ure, za preostale 4 ure pa prejme nadomestilo za odsotnost zaradi bolezni, ki ga zagotavlja ZZZS.

Nazaj