Pravice iz delovnega razmerja - Upoštevanje delovnih izkušenj, pridobljenih izven javnega sektorja

14. 9. 2018 | Avtor: Petra Ertl, urednica

Vprašanje: Zanima nas, kako je z upoštevanjem delovnih izkušenj pri zaposlitvi novih javnih uslužbencev. Težava nastane pri kandidatih, ki so bili zaposleni samo v gospodarstvu ali v družinskih podjetjih.

Primer 1: v razpisu za delovno mesto v administraciji zahtevamo po navadi 2 ali 3 leta delovnih izkušenj.
Prijavi se kandidat, ki je 15 let delal v družinski firmi in ki je imel naziv delovnega mesta administrator, opis dela pa ustreza opisu del za VI. stopnjo. Ga lahko upoštevamo?

Primer 2: prijavi se kandidat, ki več let dela na delih in nalogah za VI. stopnjo, izobrazbo za VI. stopnjo pa je pridobil pred pol leta. Tak kandidat izpolnjuje pogoje?

Primer 3: kandidat že več let dela na delovnem mestu z ustreznimi delovnimi izkušnjami, ima ustrezno izobrazbo, plačan pa je na študentsko napotnico, kar pomeni, da so izkušnje vodene pod študentsko delo. Je to ustrezen kandidat? ...

Pri iskanju odgovorov smo si pomagali tudi s pojasnilom MJU-ja št. 007-1612/2007/1 z dne 24.8.2007.

Odgovor:

Glede na to, da gre za javni zavod, ki je del javnega sektorja, je glede delovnih izkušenj treba upoštevati opredelitev delovnih izkušenj iz 13. točke 6. člena ZJU, razen, če niso delovne izkušnje po vsebini drugače opredeljene v kolektivni pogodbi dejavnosti ali v področnem zakonu.

ZJU določa, da:

  1. so delovne izkušnje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu.
  2. za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi.
  3. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.

Točka 1 opredeljuje delovne izkušnje kot delovno dobo na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe, pri čemer pa ni pomembno, ali jo delovno dobo oseba dosegla pri istem ali delodajalcu v javnem ali zasebnem sektorju. To pomeni, da je za presojo ustreznosti delovnih izkušenj treba upoštevati zahtevano izobrazbo za delovno mesto, na katerem je oseba delala. V takem primeru se delovne izkušnje presojajo glede na sistemizacijo delovnih mest, iz katere je razvidna zahtevana izobrazba, pri manjših delodajalcih pa ta obveznost ne velja (drugi odstavek 22. člena ZDR-1), zato je smiselno pridobiti uradno potrdilo o zahtevnosti delovnega mesta in nalog.

Glede na to, da je opredelitev delovnih izkušenj v točki 1 vezana na zahtevnost delovnega mesta, je možna tudi situacija, da oseba zahtevane izobrazbe ni imela, vendar se delovne izkušnje upoštevajo po zahtevani izobrazbo za delovno mesto.

V zvezi s točko 2 pa je treba poudariti, da je možno delovne izkušnje na delovnem mestu, za katero se zahteva eno stopnjo nižja izobrazba, kot se zahteva za delovno mesto, za katerega oseba kandidira, priznati le v primeru, če je oseba delovne izkušnje na delovnem mestu z eno stopnjo nižjo izobrazbo pridobivala kot javni uslužbenec, torej je imela sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju (državni organ, občina, javni zavod, javni sklad, javna agencija).

Točka 3 pa ureja delovne izkušnje, pridobljene izven delovnega razmerja, na primer na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe ali na podlagi študentskega dela. Te delovne izkušnje je treba dokazovati z verodostojno listino, to pomeni uradno potrdilo, iz katerega je razvidno, kdo ga je izdal, kdo je opravlja delo, kakšna je bila zahtevnost dela, koliko časa je oseba opravljala delo. Tudi po mnenju Računskega sodišča se v takih primerih priznajo delovne izkušnje za izobrazbo, ki jo oseba ima.

Odgovori za posamezne primere

Odgovor 1: v tem primeru je treba zahtevati potrdilo ali pogodbo o zaposlitvi, iz katere mora biti razvidna zahtevnost dela. Če razvidno, da gre za naloge VI. stopnje zahtevnosti, potem je to možno upoštevati, pri tem pa je treba preveriti še, kakšno izobrazbo je imel kandidat v času opravljala tega dela.

Odgovor 2: da, to izhaja iz 1. točke, delovne izkušnje se presojajo glede na zahtevano izobrazbo za delovno mesto, praviloma je treba izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta, kar izhaja tudi  iz  22. člena ZDR-1. Možne so tudi izjeme, ko lahko zaposleni opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe, vendar pa mora biti taka izjema določena v zakonu ali kolektivni pogodbi

Odgovor 3: če ima kandidat ustrezno izobrazbo in je opravljal delo ustrezne zahtevnosti, se mu lahko priznajo delovne izkušnje, čeprav je delo opravljal preko študentske napotnice. Gre za primer iz točke 3. Skladno z mnenjem Računskega sodišča in upoštevaje pojasnila pristojnega ministrstva se namreč pri študentskem delu delovne izkušnje priznavajo za stopnjo izobrazbe, ki jo oseba ima.

Nazaj