Vprašanje:
Prosimo za nekaj pojasnil:
Odgovor:
I.
Vsekakor je treba izhajati iz izhodišča, da odločba o usmeritvi, ki je bila izdana za enega od štirih osnovnošolskih programov, v katere se lahko usmerjajo otroci s posebnimi potrebami (izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja) formalno ne velja več za dijaka, ki se vključi v srednješolski program, saj je odločba o usmeritvi vselej vezana na izobraževalno raven (bodisi na osnovnošolsko raven bodisi na srednješolsko raven).
Na podlagi navedenega se otrokovi zakoniti zastopniki ob prehodu na srednješolski nivo lahko samostojno odločijo, ali želijo, da ima otrok tudi na srednješolski ravni pomoč v okviru določb Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: ZUOPP-1) in da se zanj izda odločba o usmeritvi, s katero otrok pridobi status dijaka s posebnimi potrebami. Nekateri zakoniti zastopniki se odločijo, da bo njihov otrok poskusil brez tovrstne pomoči, saj vedo, da lahko zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja vložijo kadarkoli v času srednješolskega izobraževanja, če bi se med šolanjem kaj zataknilo.
Pri tem ni odveč poudariti dveh stvari. Prvič, da lahko zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja vloži samostojno zase tudi starejši mladoletnik, ki mora biti ob vložitvi zahteve star vsaj 15 let. Drugič, osnovna šola ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za uvedbo postopka usmerjanja za otroka, ki se vpisuje v srednjo šolo, saj iz drugega odstavka 25. člena ZUOPP-1 izhaja, da lahko šola, v katero je otrok vključen, vloži zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. To pomeni, da lahko za dijaka le srednja šola (ne pa tudi osnovna šola) vloži zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, ko je že vključen v srednješolsko izobraževanje in kadar se izkaže, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je dijak vključen. Osnovna šola tako ne more preverjati ustreznosti programa (srednješolskega), ki ga otrok še ne obiskuje, zatorej tudi ne more vložiti zahteve za uvedbo postopka usmerjanja (za srednješolski program).
II.
Iz sedmega odstavka 25. člena ZUOPP-1 izhaja, da se zahteva za uvedbo postopka usmerjanja lahko vloži pred vpisom v vzgojno-izobraževalni program ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe. Če bi starejši mladoletnik oziroma njegovi starši kot zakoniti zastopniki želeli, da ima izdano odločbo o usmeritvi z veljavnostjo od začetka novega šolskega leta, potem predlagam, da se vloži zahteva za uvedbo postopka usmerjanja vsaj nekaj mesecev pred začetkom novega šolskega leta, saj je potrebno v ozir vzeti letne dopuste vseh udeležencev postopka, tako zaposlenih na Zavodu RS za šolstvo, članov komisije za usmerjanje, zaposlenih v osnovnih (priprava poročila šole o otroku, zapis pogovora z otrokom o postopku usmerjanja) in srednjih šolah (podaja odgovorov ob preverjanju izpolnjevanja pogojev), kot tudi staršev in otrok (posredovanje strokovnega mnenja, pripombe na strokovno mnenje, vročitev odločbe itd.).
III.
Vsekakor je treba v zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja za srednješolsko izobraževalno raven navesti, na katero srednjo šolo in v kateri srednješolski program se bodoči dijak vpisuje, saj je to pomembno za presojo in odločitev komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ker mora komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami za otroka tudi predlagati ustrezen program. Ob vključitvi v prvi letnik srednje šole se namreč lahko otroka usmeri v številne srednješolske programe, in sicer v program:
Pred izdajo odločbe mora Zavod RS za šolstvo ugotoviti, ali lahko vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega bo otrok s posebnimi potrebami vključen, izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oziroma za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka, zato je treba v zahtevi navesti tudi vzgojno-izobraževalni zavod, v katerem naj bi otrok nadaljeval šolanje. Če se po vloženi zahtevi želja/namera otroka oz. njegovih zakonitih zastopnikov spremeni in bi se otrok vpisal v drug program ali drugo šolo, je potrebno o tem nemudoma obvestiti Zavod RS za šolstvo, da se presoja in odloča o morebitni usmeritvi v drug program. Včasih se zgodi, da je že izdana odločba o usmeritvi za določen srednješolski program in šolo ter se bodoči dijak premisli in s vpiše v drug srednješolski program oziroma šolo; tudi v teh primerih je potrebno seznaniti Zavod RS za šolstvo, saj je potrebno izdati novo odločbo o usmeritvi.
Navedba srednješolskega programa pa je pomembna tudi z vidika obsega možnih pravic, saj se recimo dodatna strokovna pomoč kot učna pomoč lahko določi največ dve uri tedensko v izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, zgolj izjemoma pa tudi v drugih izobraževalnih programih srednješolskega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, če je bil otrok s posebnimi potrebami zaradi dolgotrajne bolezni odsoten od pouka več kot dva meseca.
IV.
Mladostnika (bodočega dijaka) s posebnimi potrebami, ki se vključuje v srednješolsko izobraževanje, srednja šola ali gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis, kar je določeno v drugem odstavku 29. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju oziroma v četrtem odstavku 15. člena Zakona o gimnazijah.
Slednje pomeni, da mora imeti bodoči dijak prvega letnika pred zaključkom izbirnega postopka že izdano (dokončno) odločbo o usmeritvi Zavoda RS za šolstvo, in sicer za enega od srednješolskih programov (npr. gimnazijski program, ekonomski tehnik, računalnikar, itd.), če želi uveljaviti pravico do prednosti pri vpisu v želeni program srednje šole. Izdana odločba o usmeritvi za enega od izobraževalnih programov za osnovnošolsko raven vzgoje in izobraževanja ne prinaša prednosti pri vpisu v srednjo šolo, saj tovrstna odločba velja le za nivo osnovne šole.
Do šolskega leta 2018/19 je bila prednost dijakov s posebnimi potrebami pri vpisu v srednjo šolo absolutna, ne glede na število točk, z novelama Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in Zakona o gimnazijah, ki sta se začeli uporabljati s 1. 9. 2018, pa se je to spremenilo na način, da imajo dijaki s posebnimi potrebami še vedno in utemeljeno dodatne pravice pri vpisu v srednjo šolo, vendar morajo doseči najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.
V.
Skladno z drugim odstavkom 31. člena ZUOPP-1 se mora odločba o usmeritvi za srednješolski program vročiti tudi vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega bo bodoči dijak vključen.