Razvoj nadzora v slovenskih šolah¹

Leta 1961 je izšel prvi povojni zakon, ki je podrobneje uredil delovanje prosvetno-pedagoške službe na Slovenskem. Nekaj značilnosti novega zakona:

• ukinjene so okrajne inšpekcijske službe,
• ustanovijo se občinski in okrajni zavodi za prosvetno-pedagoško službo, ki naj jim republiški zavodi (Zavod za napredek šolstva in Zavod LRS za strokovno izobraževanje) nudijo strokovno pomoč.

Zavod za napredek šolstva se je leta 1963 preoblikoval v samostojni zavod, voden po načelih družbenega samoupravljanja. Leta 1965 sta se združila Zavod LRS za strokovno izobraževanje in Zavod za napredek šolstva v Samoupravni zavod za šolstvo SR Slovenije.

Leta 1969 se je omenjeni Zavod na podlagi Zakona o pedagoški službi² preoblikoval v enovit zavod in preimenoval v Zavod za šolstvo SR Slovenije. Zavodu za šolstvo je zakon naložil nalogo spremljanja in zagotavljanja kakovosti delovanja šol, torej tudi nadzor na delom. Nadaljnje večje organizacijske in vsebinske spremembe je Zavod doživel šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je otresel nadzorne funkcije. Nova šolska zakonodaja leta 1996 je korenito razmejila in spremenila vlogo posameznih podpornih podsistemov vzgoje in izobraževanja (nadzor, svetovanje, izobraževanje, spremljanje in evalvacija). Nadzor na podlagi Zakona o šolski inšpekciji³ je začel izvajati Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport.