Z imenovanjem v funkcijo ravnatelja in z njegovim sprejemom te funkcije ravnatelj pridobi mandat za vodenje vrtca, šole, doma za učence, dijaškega doma, zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ( v nadaljevanju bo za vse vrste zavodov uporabljen termin šole oziroma vrtci) in njeno zastopanje.

Splošni predpis, ki določa obveznosti ravnatelja, je Zakon o zavodih (v nadaljevanju: ZZ), konkretneje pa obveznosti ravnatelja ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI). Omenjene določbe pa dopolnjujejo tudi pravila, ki določajo obveznosti ravnatelja na področju finančnega poslovanja in ki so določena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFFPIPP).

Poleg (splošnih) obveznosti, ki so določene v omenjenih predpisih, tudi številni drugi predpisi določajo obveznosti ravnatelja. Gre za predpise, ki predpisujejo obveznosti šoli, vendar je za izpolnitev navedenih obveznosti odgovoren ravnatelj šole oziroma vrtca, saj med drugim odgovarja tudi za zakonitost njenega poslovanja.

Obveznosti iz temeljnih področij poslovanja so v tem priročniku podrobneje obrazložene, pri tem pa je treba upoštevati, da okvir tega priročnika ne omogoča, da bi opisali popolnoma vse obveznosti, ki jih morajo upoštevati šole oziroma vrtci in s tem tudi njihovi ravnatelji. V tem priročniku so tako opisane zgolj temeljne obveznosti ravnatelja.

Obveznosti ravnatelja za vodenje in zastopanje šole oziroma vrtca

Šole oziroma vrtci so organizirane v obliki zavodov^[1], statusna vprašanja zavodov pa ureja ZZ. Za opravljanje javnih služb se ustanovi javne zavode in tako so tudi šole oziroma vrtci organizirane v obliki javnih zavodov. Javni zavodi so praviloma pravne osebe in kot taki niso sposobni sami oblikovati svoje volje, zato jo v njihovem imenu mora oblikovati in izjavljati zakoniti zastopnik – ravnatelj.

ZZ določa, da je poslovodni organ zavoda direktor ali drug individualni organ, ki se pri šolah in vrtcih imenuje ravnatelj (31. člen ZZ).

Direktor zavoda organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, ga predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega dela.

Direktor zavoda vodi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni.

Poleg obveznosti poslovodenja ima ravnatelj tudi dolžnost zastopanja šole oziroma vrtca. Obe funkciji (poslovodenje in zastopanje) se sicer med seboj razlikujeta, vendar ju pri šoli opravlja ista oseba. Poslovodenje je tako usmerjeno v upravljanje notranjih aktivnosti, to je organiziranje poslovanja šole oziroma vrtca in drugih aktivnosti znotraj šole oziroma vrtca in v razmerju do njenih drugih organov, zastopanje pa pomeni izjavljanje volje šole oziroma vrtca v razmerju do tretjih oseb.

Bolj podrobno pa obveznosti ravnatelja konkretizira 49. člen ZOFVI, ki določa, da je ravnatelj pedagoški vodja in poslovodni organ šole oziroma vrtca in da opravlja naslednje naloge:

• organizira, načrtuje in vodi delo šole oziroma vrtca,
• pripravlja program razvoja šole oziroma vrtca,
• pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
• je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,
• vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,
• oblikuje predlog nadstandardnih programov,
• spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
• organizira mentorstvo za pripravnike,
• prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
• predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
• odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
• spremlja delo svetovalne službe,
• skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
• obvešča starše o delu šole oziroma vrtca in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,
• spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov in študentov višje šole,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
• zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
• določa sistemizacijo delovnih mest,
• odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
• skrbi za sodelovanje šole oziroma vrtca s šolsko zdravstveno službo,
• je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca in
• opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Če se javni vrtec oziroma šolo oblikuje kot organizacijsko enoto, opravlja ravnatelj funkcijo pedagoškega vodje organizacijske enote. Če je javni vrtec oziroma šola ustanovljena kot organizacijska enota druge pravne osebe javnega prava oziroma v primerih iz tretjega odstavka 42. člena ZOFVI, se z ustanovitvenim aktom določi, katere naloge bo poleg funkcije pedagoškega vodje še opravljal ravnatelj.

Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca šole oziroma vrtca.

V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko imenuje pomočnika ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog.

Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.

V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma posameznega izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, lahko opravlja poslovodno funkcijo direktor javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, funkcijo pedagoškega vodje v organizacijski enoti pa ravnatelj te enote.

Pravice, dolžnosti in obveznosti direktorja in ravnatelja se določijo z aktom o ustanovitvi.

Funkcijo direktorja lahko opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno.

Iz zgoraj navedenih zakonskih določb izhaja, da je pri ravnatelju združena tako poslovodna funkcija kot funkcija strokovnega vodenja. Pristojnosti in odgovornosti ravnatelja so relativno široke, saj je poleg organizacije poslovanja šole oziroma vrtca odgovoren tudi za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole oziroma vrtca in odraslih. Gre za veliko odgovornost, o čemer bo več govora v nadaljevanju.

Dolžna skrbnost ravnatelja kot profesionalne osebe

Uvodoma je treba ugotoviti, da niti ZZ niti ZOFVI ne določata, s kakšno skrbnostjo naj bi ravnal ravnatelj pri opravljanju svojih nalog.

Dolžnost skrbnega ravnanja ravnatelja je predpisana z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR), ki se uporablja, če je ravnatelj v delovnem razmerju. V skladu z 31. členom ZDR mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, v skladu s 25. členom ZDR pa se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Kot pa vidimo, tudi ZDR podrobneje ne opredeljuje, kakšna naj bi bila dolžna skrbnosti delavca. Vendar navedeno ne pomeni, da dolžna skrbnost ravnatelja ni opredeljena. Opredeljena ni zgolj v specialnih predpisih, zato je v tej zvezi treba uporabiti splošnejši predpis.

Za razumevanje dolžne skrbnosti ravnatelja je treba upoštevati, da ravnatelj svojo funkcijo opravlja poklicno, in sicer kot profesionalna oseba. Direktor s prevzemom funkcije ravnatelja prevzame tudi obveznost, da bo vodil posle šole oziroma vrtca in jo zastopal v skladu s skrbnostjo, ki velja za takšne profesionalne osebe. Skrbnost ravnanja ravnatelja kot profesionalne osebe mora tako biti višja od skrbnosti, ki velja za osebe, ki vstopajo v obligacijska razmerja kot » neprofesionalne osebe«. 2. odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) tako določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju izpolnjevati obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Skrbnost ravnatelja je tako konkretizirana s pravnim standardom, in sicer mora biti ravnanje ravnatelja pri izpolnjevanju njegovih nalog takšno, kot ga določajo pravila stroke in običaji.

Ravnatelj bo zato ravnal z ustrezno skrbnostjo, če bo ravnal v skladu s pravili stroke upravljanja šol in na način, kot bi običajno pri opravljanju nalog ravnatelja ravnal povprečni strokovnjak istega področja in v enakih okoliščinah.

Kot izhaja iz 28. člena ZFPPIPP (ki se smiselno uporablja tudi za zavode), mora ravnatelj pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja.

Pri presoji skrbnosti ravnatelja so tako merodajna:

• pravila poslovno finančne stroke, ki jih 12. člen ZFPPIPP opredeljuje kot:
  • poslovno finančna načela in standardi, ki jih sprejme slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje^[2], in
  • druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovno finančni stroki,
• pravila stroke upravljanja, ki jih predstavljajo izkustvena pravila skrbnega upravljanja, ki so splošno uveljavljena v stroki,
• običaji s področja upravljanja zavodov oz. šol in finančnega poslovanja, ki določajo, kakšna so normalna oziroma običajna ravnanja skrbnih ravnateljev.

Vodilo pri opravljanju nalog ravnatelja morajo biti vedno interesi oziroma cilji šole oziroma vrtca. Šole oziroma vrtci so del sistema vzgoje in izobraževanja, zato so njeni cilji enaki ciljem tega sistema. Cilje vzgoje in izobraževanje pa določa 2. člen ZOFVI, ki določa, da so cilji sistema vzgoje in izobraževanja:

• zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
• razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
• zagotavljanje kakovostne izobrazbe,
• spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
• razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerih sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti,
• omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,
• uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,
• omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,
• zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
• zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,
• zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,
• vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično šolo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje kulture in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij,
• spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
• omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
• omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,
• omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

Vendar so zgoraj navedeni cilji zgolj cilji šole oziroma vrtca na področju vzgoje in izobraževanja oz. cilji na pedagoškem področju, ravnatelj pa mora skrbeti tudi za zakonitost in gospodarnost poslovanja šole oziroma vrtca. Ravnatelj namreč združuje tako poslovodno funkcijo kot tudi funkcijo vodje pedagoškega procesa, zato mora biti cilj njegovega delovanja:

• zagotoviti cilje na področju vzgoje in izobraževanja,
• gospodarno in zakonito voditi in zastopati šolo.

Ko smo opredelili namen oziroma cilj delovanja ravnatelja, si lahko postavimo naslednje vprašanje – ali ravnatelj (ustrezno) izpolni svoje obveznosti, če doseže cilj, ali pa jih izpolni tudi, če kljub ustreznemu prizadevanju cilja ne doseže. Gre torej za vprašanje, ali je obveznost ravnatelja obveznost prizadevanja ali obveznost uspeha. Od odgovora na navedeno vprašanje je namreč odvisna presoja, ali je ravnatelj pri opravljanju svojih nalog ravnal z ustrezno skrbnostjo ali ne. Če je namreč obveznost ravnatelja obveznost uspeha, bo ravnatelj pravilno izpolnil svoje naloge zgolj v primeru, če bo šola oziroma vrtec dosegel svoje cilje, če pa njegovo obveznost opredelimo kot obveznost prizadevanja, pa bo ravnatelj pravilno izpolnil svoje obveznosti tudi, če pričakovani rezultat ne bo dosežen, čeprav si je ravnatelj z ustrezno skrbnostjo prizadeval rezultat doseči.

Za poslovanje šole oziroma vrtca je značilno, da je uspeh poslovanja odvisen od številnih dejavnikov, ki jih vseh ravnatelj ne more predvideti oziroma jih upoštevati (na primer: vpliv podrejenih, sposobnost vključenih otrok, vpisanih učencev dijakov in podobno). Glede na navedeno bi bilo pretirano, da bi od ravnatelja zahtevali, da mora vedno doseči predvideni rezultat. Obveznost ravnatelja je tako lahko obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata.

Pri obligacijah prizadevanja bo merilo, ali je bila storitev pravilno opravljena, ravnanje (dejanje in opustitev) izvajalca pri opravljanju te storitve. Izvajalec storitve, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja, ki pravilno izpolni svojo storitveno obveznost, če si prizadeva uresničiti končni interes naročnika, uporabnika storitve in pri tem ravna z ustrezno (zahtevano) strokovno (profesionalno) skrbnostjo^[3].

[1] Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo med drugim tudi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in katerih cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
[2] Gre za Kodeks poslovno finančnih načel, ki ga je sprejel slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju: kodeks).
[3] Tako dr. Nina Plavšak v Zakonu o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z razširjenimi uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2008 (v nadaljevanju: Plavšak, ZFPPIPP z uvodnimi pojasnili)