Želja vseh, ki so kakor koli povezani z izobraževanjem, je, da bi bila šola uspešna in prijazna do učencev in obiskovalcev. Šola mora poleg svoje osnovne funkcije izobraževanja tudi vzgajati, preverjati in ocenjevati napredek udeležencev. Postavlja merila in norme, ki jih morajo udeleženci upoštevati. Že od nastanka šole je znano, da smo ljudje različni, stvari različno dojemamo, razumemo, sprejemamo in tudi vrednotimo. Ob vrednotenju in ocenjevanju znanja pa se še vedno zgodi, da učitelji, starši, pa tudi učenci sami, primerjajo učence med sabo.
Zaradi tega prihaja med udeleženci procesa vzgoje in izobraževanja do konflikta interesov in posledično do napetosti med njimi.
V skupnostih, kjer več naporov vlagajo v spremljanje napredka posameznika in mu na osnovi tega postavljajo cilje, je manj primerjav med učenci in tudi manj možnosti za nastajanje tovrstnih konfliktov.
Priporočljivo je, da ima šola svoje poslanstvo postavljeno na temeljih spodbujanja udeležencev, individualnega napredka posameznika, iskanja njegovih dobrih področjih in sodelovanja med vsemi, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces.
Šola naj vzpostavi model, ki bo vse udeležence v tem procesu spodbujal, da bodo svoj potencial in ustvarjalnost z veseljem razvijali in ga prenašali na druge.
Na šoli, ki je skupnost ljudi različne starosti, znanj, svetovno nazorskih usmeritev, je izredno pomembno ustvariti medsebojno zaupanje in sodelovanje. Zaupanje med udeleženci je ključnega pomena za uspešno delo in za dober prepoznavni znak šole.
Šola ustvarja svoje dobre ime več let. To se začne v kolektivu, z dobrim sodelovanjem med vsemi delavci šole, kar hitro opazijo učenci, ki samo posnemajo to, kar jim starejši kažemo. Nato sledi delo s starši in seveda z ljudmi in ustanovami v lokalni skupnosti in tudi izven nje.
Mladostniku moramo v šoli dati možnosti in priložnosti, da razvija svoje potenciale, zato moramo storiti vse, da ga zainteresiramo za sodelovanje.
RAVNATELJ na šoli spremlja delo in spodbuja zaposlene, da upoštevajo predpise, zakone in sprejete dogovore. Na vsaki šoli zaposleni – strokovni delavci sprejmejo svoj model dela in obnašanja, kar potem postane prepoznavni znak šole.
Šola jo razvija neprenehoma in jo iz leta v leto oblikuje, dopolnjuje in izpopolnjuje, tako da to delo v bistvu nikoli ni dokončano.
Na OŠ Nazarje to počnemo tako, da upoštevamo mnenja vseh, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja: strokovni delavci, mladostniki in starši.
Priporočljivo je, da imajo zaposleni možnost, da izražajo svoja stališča in mnenja, ne da bi zaradi tega bili v konfliktu z vodstvom ali sodelavci, tudi kadar je njihov pogled drugačen od večine. Pri delu, še posebej, kadar ga je veliko, prihaja tudi do napak. O teh se moramo pogovoriti, saj ni dobro, da jih pometamo pod preprogo. Vendar naj ti pogovori, tudi če so trenutno za posameznika neugodni, ostanejo znotraj šolskega prostora; ni priporočljivo govoriti v javnosti o poslovnih dogodkih in stvareh.
V zadnjih štirih letih smo anketirali veliko staršev, strokovnih delavcev in otrok. Izkazalo se je, da si želijo šolo, kjer bodo v ospredju dobri medsebojni odnosi, zaupanje, veliko sodelovanja, jasna in nedvoumna sporočila, spoštovanje dogovorov, enaki pogoji in ne razlikovanje med otroki, starši in učitelji.
Kot manj pomembne so navedli materialne pogoje in opremljenost šole.
Ravnatelj je prvi med enakimi na šoli in to mora s svojim zgledom v vsakem trenutku tudi pokazati. Vsem, ki delajo v izobraževanju, mora na ustrezen način povedati, da je šola izključno namenjena mladostnikom. Ravnatelj se mora zavedati, da je njegova naloga koordinacija dela na šoli. Ravnatelj naj predvsem razbremenjuje strokovne delavce šole vseh tistih opravil, ki niso izključno povezani s poukom. S strokovnimi delavci šole mora imeti profesionalen odnos. Na vseh srečanjih mora opozarjati, da naj storijo vse, da bodo otroke kar najbolje pripravili na in za življenje. Seveda pa mora vsak, ki dela v šoli, vključno z mladostniki, upoštevati dogovorjena pravila, ki morajo biti v skladu z zakonodajo. Mladostniki in zaposleni moramo vedeti, kaj lahko in česar ne smemo početi in da za svoja dejanja tudi prevzemamo svoj del odgovornosti.
Pri delu z ljudmi moramo v prvi vrsti paziti na odnose, ki so med vsemi udeleženci v izobraževalnem procesu. Jasna in nedvoumna sporočila vodstva in strokovnih delavcev šole so osnova za dobre medsebojne odnose. Še posebej moramo biti pazljivi pri vzpostavljanju in ohranjanju dobrih, profesionalnih odnosov med šolo in starši. Če bodo starši zadovoljni z odnosom šole do otrok in do njih, bodo imeli o šoli dobro mnenje in to bodo prenašali na svoje otroke. Zato mora ravnatelj spremljati upoštevanje dogovorov in pravil, ki so postavljeni zaradi tega, da jih upoštevamo in spoštujemo vsi, ki smo v tem procesu (vodstvo šole, zaposleni, mladostniki, starši, skrbniki, lokalna skupnost, Ministrstvo za šolstvo in šport).
Sprejmemo lahko takšna pravila in dogovore, da jih vsi udeleženci razumemo in sprejmemo. Zato morajo pri nastajanju teh tudi imeti vsi možnost sodelovanja. Pravila in dogovori morajo biti enostavni in življenjski, predvsem pa morajo veljati neko daljše obdobje in se jih ne sme prehitro spreminjati. Ljudje potrebujemo čas, da neka pravila razumemo in jih sprejmemo.
Tako kot na vseh področjih mora tudi v šoli vsak vedeti, kaj je njegovo delo, katere so njegove naloge in kaj se od vsakega posameznika pričakuje. Naloge morajo biti razdeljene, delo in odgovornost pa jasno določena. Ravnatelj mora določiti način spremljanja uspešnosti in delovnih obveznosti posameznika in celotnega kolektiva. Primeren način je tedenska analiza dela, ki se jo opravi na skupnem delovnem sestanku. Sklepe in dogovore se zapisniško zabeleži. Zapisnike naj pišejo strokovni delavci šole po dogovorjenem vrstnem redu. Omenjena delavna srečanja je priporočljivo imeti v petek ali ponedeljek. Na teh sestankih se opravi analizo dogodkov za pretekli teden in načrt za naslednji teden. Poročevalci na teh sestankih naj bodo strokovni delavci, ki so nosilci določenih nalog, projektov, prireditev itd.
Šola je javna ustanova in zato je prav, da je javnost obveščena o vsem, kar se na šoli dogaja. Zaposleni na šoli moramo vedeti naslednje: »Tisto, česar mediji niso zabeležili in objavili, se za javnost ni zgodilo.« Zato je priporočljivo, da šola javnost obvešča o dogodkih, ki se na šoli dogajajo.
Predvsem zaradi tega, da se doseže sožitje šole z okoljem. S tem šola ponudi možnost sodelovanja in da jasno sporočilo, da ni namenjena sama sebi.
Ko na šoli načrtujemo dejavnosti, določimo tudi nosilce, ki so odgovorni za organizacijo in izvedbo posamezne naloge. Ti strokovni delavci prevzamejo še obveznost, da javnost na primeren način obveščajo o dogodkih, ki se bodo in ki so se zgodili na šoli. Pa tudi o tistih, ki se bodo ali so se zgodili izven šole, pa so na njih sodelovali učenci njihove šole. Vse to se lahko objavlja v lokalnih časopisih, na radiu, televiziji, internetu, mesečniku dogodkov, ki jih izdajajo občine ali lokalni turistični centri, raznih brošurah itd.
Priporočljivo je, da večkrat letno na šolo povabimo novinarje in jim predstavimo naše delo, še posebej pa jih opomnimo na zanimive projekte, ki jih strokovni delavci na šoli preko medijev predstavijo javnosti. Dobro je, da pri takšnih predstavitvah sodelujejo tudi otroci.
Dogodke na šoli beležimo, vsebine pa objavimo v določenem mediju. Zapise dogodkov lahko naredijo udeleženci novinarskega krožka pod vodstvom mentorja, določene pa tudi lokalni ali drugi novinarji, ki smo jih na primeren način povabili.
Ravnatelj je tisti, ki mora v javnosti predstavljati šolo. Delo šole predstavi občinskim svetnikom in svetnicam na rednih občinskih svetih. Priporočljivo je, da je sodelovanje ravnatelja z županom, občinsko upravo in izvoljenimi svetniki kar se da odkrito in profesionalno. Plani, ki so zapisani v letnem delovnem načrtu in v razvojnem načrtu šole, naj bodo zapisani in obravnavani v dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtih občine in seveda v občinskem proračunu.
Ravnatelj mora dobro sodelovati tudi z vsemi organizacijami, društvi in gospodarskimi subjekti v občini. Zato mora slediti njihovim usmeritvam in po možnosti tudi pri načrtovanju njihovega dela. Ni nujno, da je ravnatelj fizično prisoten pri načrtovanju njihovega dela, je pa priporočljivo, da ima na šoli strokovnega delavca, ki pokriva posamezno področje in kot predstavnik šole sodeluje z določeno organizacijo, klubom ali društvom.
Ravnatelj mora delo šole predstaviti tudi odgovornim predstavnikom gospodarstva v občini: gospodarski in obrtniški zbornici, podjetnikom, direktorjem.
Za srečanje ravnatelj osebno pokliče odgovorne ljudi v podjetjih in jih prosi za sestanek.
Pomembno je, da ravnatelj ne pride do odgovornih ljudi v gospodarstvu kot prosilec. Na takšnih srečanjih jim podrobno razloži delo šole, plane in razvojni načrt ter predstavi možnosti za sodelovanje. Sogovornike tudi izzove, da sami povedo, kje vidijo priložnosti za sodelovanje. Ravnatelj mora biti v teh pogovorih konkreten, saj ima vsaka šola številne možnosti in priložnosti, ki jih lahko ponudi kot način sodelovanja z lokalno skupnostjo, društvom, klubom ali gospodarsko organizacijo. Pomembno je poudariti, da strokovni delavci na šoli načrtujemo dela za šolsko leto od septembra do konca avgusta, zato moramo poznati potrebe in želje skupnosti in okolja, v katerem šola deluje.
Pri pogovorih lahko poudarimo, da so starši ali skrbniki otrok, ki obiskujejo šolo, delavci v določenem podjetju, ustanovi ali pa samostojni podjetniki. Če bodo starši zadovoljni z odnosom šole do otrok in do njih, bodo bolj srečni in zaradi tega tudi bolj motivirani za svoje delo na delovnem mestu. Bodo boljši delavci in zadovoljni občani. To pa si želijo delodajalci, lokalni veljaki pa tudi strokovni delavci na šoli. Vse to lahko ravnatelj poudari pri pogovorih.
Na šoli lahko izvajamo različne projekte in zanje dobimo konkretne sponzorje, tudi to velja poudariti ob pogovorih (npr. učilnica, ki dobi ime sponzorja, šola plesa s konkretnim imenom ipd.). Omenjeno sodelovanje mora samo nekdo vzpostaviti in zakaj ne bi tega spodbudili vodstveni delavci na šoli?
Kaj lahko šola ponudi?
Na šoli moramo tudi slediti razpisom različnih ministrstev. Ravnatelj na rednih srečanjih opozori strokovne delavce na določen razpis in spodbuja delavce šole, da sprejmejo izziv. Ob prijavi jim mora vodstvo šole nuditi vso potrebno podporo.
Določen projekt pa naj prevzame ravnatelj, ga predstavi sodelavcem in jih navduši za sodelovanje.
Primer iz OŠ Nazarje:
Brezplačni smučarski tečaj za učence petih razredov
Namen:
Omogočiti vsem otrokom učenje smučanja in to eno leto pred zimsko šolo v naravi. Tečaj se izvaja po obveznem pouku, za otroke brezplačno, potrebno opremo otroci dobijo na tečaju. Namen tečaja je, da se otroci po šolskem delu aktivno sproščajo in tako pridobivajo dodatne spretnosti, znanja, vztrajnost in športne navade. Z uspešno izvedbo je bil namen dosežen.
Začetek:
Najprej se je porodila ideja, ki smo ji postavili strokovne temelje. Sledili so osebni stiki: z direktorjem smučarskega centra, vodjo smučarske šole, županom. Predstavil sem jim namen in jih opozoril, da gre za mlade iz okolice, ki bodo v prihodnosti uporabljali njihove usluge, po vsej verjetnosti pa tudi njihovi starši in sorodniki, saj je dober glas NAJBOLJŠI in NAJUČINKOVITEJŠI OGLAS. Pridobil sem njihovo podporo, v prvem letu brezplačne smučarske karte in učitelje smučanja, pa tudi sponzorja za prevoz otrok. V nadaljevanju smo projekt predstavili lokalnim gospodarstvenikom. Posameznike smo za projekt navdušili, zato so namenili sredstva za nakup smučarske opreme, ki jo je dobila v upravljanje smučarska šola. V lokalnem okolju in tudi širše pa se je že širil dober glas o »brezplačni« šoli smučanja. Naslednje leto smo projekt predstavili Smučarski zvezi Slovenije, ki ga je ocenila za najboljši tovrstni projekt. Po dveh letih uspešnega dela pa smo kandidirali na razpisu Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij RS in uspeli. Za nami so že štiri leta uspešnega brezplačnega tečaja smučanja. V projektu smo v teh letih vključili še otroke štirih osnovnih šol iz bližnje in nekoliko oddaljene okolice.
Omenjeni projekt pozitivno vpliva na otroke, starše, strokovne delavce šole, na ljudi v lokalni skupnosti in tudi širše. S tem pridobivamo vsi.
Za vsak projekt se imenuje organizacijski odbor, v katerem sodelujejo starši in strokovni delavci šole.
Svet staršev je izredno pomemben organ, ki lahko ima ključno nalogo pri vzpostavljanju dobrih in pristnih odnosov med šolo in starši. Priporočljivo je, da se na sestankih sveta staršev sprejemajo konkretne naloge in zadolžitve posameznikov in tudi celotnega sveta. Starši z veseljem opravljajo dogovorjene naloge, ravnatelj in strokovni delavci šole pa jim pri tem nudimo logistično in strokovno pomoč. Priporočljivo je sprejemati manj nalog, ki jih potem lahko realiziramo. Pomembno je, da se med vodstvom šole, posameznimi strokovnimi delavci in starši vzpostavita konstruktivni dialog in zaupanje. Ob konkretnem delu in sodelovanju bo vsak v tej ekipi začel spoznavati svoje obveznosti in dolžnosti. Starši začnejo po nekem času sprejemati odgovornost do določene naloge in do skupine, ki ji pripadajo, razvija pa se tudi občutek pripadnosti. Po izvedenem projektu ali nalogi sledi analiza opravljenega dela, sprejmemo določene sklepe in se zahvalimo vsem, ki so pri izvedbi določene naloge sodelovali. Priporočljivo je, da starši in vodstvo šole organizirajo tudi kakšna skupna neformalna druženja za vse starše in otroke.
Na naši šoli ob zaključku leta organiziramo skupni piknik, ki se ga udeleži večina zaposlenih, staršev in otrok.
Starši imajo zanimive predloge tudi za vsebine skupnih izobraževanj.
Kljub vsemu pa moramo biti pripravljeni, da se bodo na šoli še vedno pojavljali problemi, ki pa jih bomo lažje in uspešneje reševali, če bomo gledali na konflikt kot na priložnost za izboljšanje nekega stanja. Ob skupnem reševanju konfliktov se vsi udeleženci, strokovni delavci, starši in otroci, lažje in bolje naučimo sprejemanja odgovornosti.
Zaposleni na šoli razpolagamo z javnimi sredstvi, zato se moramo obnašati kot dober gospodar. Takrat, ko načrtujemo svoje delo, dneve dejavnosti, šole v naravi, ekskurzije, projekte, sodelovanja, potrebe po učilih in učnih pripomočkih, knjige in strokovno literaturo, izobraževanje strokovnih delavcev, zdravniške preglede, prevoze, vzdrževalna dela, investicije itd., moramo tudi pripraviti okvirno finančno konstrukcijo. Priporočljivo je, da se za posamezna področja imenujejo odgovorni nosilci, ki spremljajo izvajanje posameznih nalog in porabo sredstev. Odgovorni delavci se naj obnašajo kot dobri gospodarji in naj bodo tudi sopodpisniki posameznih računov. Tako se vzpostavi notranja kontrola nabave in porabe javnih sredstev.
Vsak strokovni delavec ima lasten fond za izobraževanje in z njim prosto razpolaga. Sredstva iz fonda lahko uporabi v šolskem letu, posodi kolegu ali prenese v naslednje leto. Tako lahko svoje izobraževanje načrtuje več let naprej.
Knjižničarka ima dogovorjena sredstva za nakup strokovne in leposlovne literature. V sodelovanju z aktivi in posamezniki izdela letni program nakupa, pri tem je samostojna.
Vodje aktivov pripravijo plan nakupa didaktičnih in drugih učnih pripomočkov ter skrbijo, da se dogovorjeno naroči. Učila in učne pripomočke tudi prevzamejo in zanje odgovarjajo.
Posebno skrb moramo nameniti pripadnosti šoli, kraju in skupnosti, v kateri živimo. Priporočljivo je, da ima šola svoj prepoznavni znak v dogovorjenih barvah, ki potem tvorijo šolsko zastavo, šolske športne drese, majice pevskih zborov in podobno.
Razredniki in mentorji naj spremljajo uspešnost slehernega otroka. Preko šolske spletne strani se naj vsak dan objavljajo uspehi učencev in druge zanimivosti, ki se odvijajo na šoli. Na šolskem radiu se tedensko objavljajo pomembni uspehi otrok na raznih tekmovanjih, prireditvah in drugih srečanjih pa tudi predstavitve uspešnih osebnosti. Občasno se izda šolski bilten ali časopis, novice o pomembnih dogodkih pa se pošlje v objavo drugim medijem.
Med otroki je posebej toplo sprejeta javna predstavitev vseh otrok, ki so prejeli razna priznanja in nagrade za uspehe na različnih področjih. Ta prireditev se lahko pripravi v šolski avli, v telovadnici ali v kulturnem domu kraja. Ob krajevnih in državnih praznikih otroci pod vodstvom mentorjev pripravijo najrazličnejše prireditve in proslave.
Šola je takšna, kot jo želijo imeti otroci, starši in zaposleni.
V dobri šoli so dobri učenci in učitelji. Dobri učenci pa imajo tudi dobre in skrbne starše.